Skopuh je eno najbolj zanimivih in karakternih del iz dobe ruskega klasicizma. Po slogu je podobno italijanski operi buffi. Foto: Slovensko komorno gledališče
Skopuh je eno najbolj zanimivih in karakternih del iz dobe ruskega klasicizma. Po slogu je podobno italijanski operi buffi. Foto: Slovensko komorno gledališče
Škrtežu je treba denar izpuliti s pomočjo zvijače: 'podtaknejo' mu služkinjo, ki se izdaja za blagorodno bogato grofica, ki naj bi imela sorodstvene veze nekje blizu Kitajske. Škrtež, ves očaran od njene lepote, njene pameti, njene gibčnosti in navideznega bogastva, bi se kar poročil z njo. Foto: Slovensko komorno gledališče

Prvi slovenski izvedbi opere Vasilija A. Paškeviča je dirigiral Franc Rizmal, ob spremljavi 11-članskega orkestra so peli Andrej Debevec, Katarina Perger, Sebastjan Podbregar, Rebeka Radovan in Matej Vovk.

Dvor sončnega kralja ...à la russe
Vasilij Aleksejevič Paškevič (1742-1797) je bil eden od tvorcev ruske nacionalne opere. Leta 1756 je postal dvorni skladatelj carja Petra III. in pozneje njegove vdove Katarine Velike. Kot neke vrste "ruski Mozart" je študiral v Italiji. Poleg zborovskih skladb in romanc je napisal deset komičnih oper, največ uspeha je požela prav farsa Skopuh. Napisal jo je leta 1781, zgleduje pa se po Molièrovi komediji z istim naslovom. Imena oseb je Paškevič "porusil", dogajanje pa postavil v Moskvo poznega 18. stoletja. Skopuh je eno najzanimivejših in najznačilnejših del ruskega klasicizma, njegova prva izvedba je bila verjetno leta 1781 v St. Peterburgu.

Opera pripoveduje o Škrtežu, ki upravlja z imetjem svoje nečakinje Ljubime po smrti njenega očeta do njene polnoletnosti. Da mu ne bi bilo treba izročiti njenega premoženja, dvajset tisoč rubljev, ponaredi njen rojstni list in jo prikazuje kot komaj osemnajstletno, čeprav je v resnici že dopolnila 21 let. Ljubima bi rada dobila svoj denar, da bi se poročila z Milovidom. Pri tem ji pomagata Milovidova sluga Lisjak in služkinja Marta.

Društvo Slovensko komorno glasbeno gledališče je ob tej priložnosti prvič podelilo nagrado, poimenovano po baritonistu Samu Smerkolju. Dobil jo je Andrej Debevec.