Med drugim ministrstvu za kulturo predlaga, da v dveh mesecih pripravi predlog interventnega ukrepa glede kratkoročnega reševanja poklicnega upokojevanja baletnih umetnikov v nacionalnih baletnih ansamblih.

Poleg tega ministrstvu predlaga, da v najkrajšem mogočem času izvede mednarodno primerjalno študijo kadrovsko-pravnih ureditev in stanja na področju zaposlovanja in upokojevanja baletnih plesalcev ter analizo ureditve statusa baletnih plesalcev po izteku aktivne poklicne dobe v nacionalnih baletnih ansamblih javnih zavodov ter odbor seznani z njunimi izsledki in predlogi rešitev.

Mladi baletniki ne dobijo služb
Članom odbora je stanje na področju baletne umetnosti najprej predstavil predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode. Kot je povedal, je težava nastala v letih 2000 in 2001 z ukinitvijo dotedanje benificirane delovne dobe, kjer so bili plesalci upravičeni do 18 mesecev dela za leto dela. Namesto tega je bila leta 2001 uvedena dodana delovna doba v obsegu 15 mesecev za leto dela.

S tem se je po Rodetovih besedah porušil sistem in od leta 2001 pretoka zaposlenih v nacionalnih baletnih ansamblih praktično ni več. Tako tudi mladi baletni plesalci, ki se šolajo v nacionalnih izobraževalnih institucijah, razen redkih izjem, ne dobijo zaposlitve. Izvrstni baletni plesalci v nacionalnih baletnih ansamblih pa so se postarali. Posledično je upadla delovna moč v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih in danes sta oba na stopnji, ko komaj še lahko izvedeta predstavo klasičnega baleta. Pomagata si s prekarnimi delavci.

Zato po Rodetovih besedah podajajo tri predloge rešitev, in sicer kratkoročni sistem upokojevanja najstarejših baletnih plesalk in plesalcev, stalni sistem prekvalifikacije in prerazporeditev na druga delovna mesta ter pripravo dolgoročnega načrta upokojevanj baletnih plesalk in plesalcev.

Ministrstvo odprto za reševanje problemov
Ministrstvo za kulturo se po besedah predstavnice ministrstva strinja s predlaganimi rešitvami, treba jih je le še natančneje doreči, da bodo v skladu z veljavnim pravnim redom. Opozorila je, da je ministrstvo že letos tudi namenilo sredstva za pripravo raziskave, ki bi naredila mednarodno primerjalno študijo kadrovsko-pravnih ureditev ter izrazila upanje, da jim bo kratkoročne ukrepe uspelo izvesti že letos, dolgoročni pa zahtevajo usklajevanje z drugimi ministrstvi.

Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se po besedah državnega sekretarja Tilna Božiča zavedajo, da gre za področje, ki ga je treba obravnavati s posebno občutljivostjo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo prišli do ustreznih rešitev.
Umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug meni, da predlagani ukrepi omogočajo, da se slovenskemu baletu povrne mladost ter poskrbi, da bo za zmeraj ostal mlad. Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski pa je izpostavila, da se lahko Slovenci na redko katerem področju pohvalimo s takšnimi uspehi, kot ravno na področju baleta ‒ mariborski Balet je v sami špici, zelo kakovosten je tudi ljubljanski.

Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar je povedal, da si slovenski balet še posebej zasluži skrb in da mora ostati v nacionalnem interesu. Ob tem je izrazil veselje, da se je vzpostavil dialog med vlado, delodajalci in sindikati, ki vsi mislijo enako, to pa je, kot je dejal, redko.