Naslovna trditev (vzeta iz promocijskega sporočila) nedvomno zbudi pozornost, saj je gostovanje zrelega umetnika Gelaberta del mednarodnega programa Uvoz-izvoz Zavoda EN-KNAP, ki je letos posvečen tematiki staranja (telesa) skozi plesno umetnost.
Wendy Houstoun, Julyen Hamilton in Steve Paxton so imena performerjev in koreografov, ki so v programu Uvoz-izvoz do zdaj prikazali svoje poglede na tematiko staranja skozi umetnost. Kako vidi starajoče se telo, aktivno vpeto v plesno umetnost, bo zdaj predstavil vsestranski umetnik Cesc Gelabert, ki je pomembno prispeval k oblikovanju plesne kulture v Španiji.

Svojo najnovejšo predstavo V.O.+ bo v Centru kulture Španski borci predstavil v sredo, 21. maja. V njej izvaja tri izvirne nove sole in tudi ponovno interpretira nekatera stara dela. Pogled v preteklost, ki gleda v prihodnost. Gelabert se tako vrača v osrčje, v jedro, v točko preloma svoje ustvarjalnosti, v bistvo svojega giba in svoje prezence.

Cesc Gelabert, eden najvplivnejših španskih koreografov in plesalcev, se je rodil v Barceloni. Plesati je začel 1969, ko se je pridružil skupini Ane Maleras. Osvojil je znanje džezbaleta ter sodobnih in drugih plesnih tehnik. Leta 1972 je ustvaril prvo koreografijo, ki ji je sledil prvi solo Accio (1973) v sodelovanju z umetnikom Fredericom Amatom.

Po vrnitvi v Barcelono je ustanovil svojo prvo plesno skupino, dve leti pozneje pa se je odpravil v New York, kjer je začel ustvarjati dela za skupine postmodernih plesalcev in svoje nove plesne sole. Njegov solo My Old Corduroy Suit, ki ga je predstavil v newyorškem gledališču The Kitchen, ga je trdno umestil v tamkajšnji kulturni prostor.

Leta 1980 se je spet vrnil v Barcelono in začel sodelovati s plesalko Lydio Azzopardi, s katero je nastopal po Španiji, Franciji in Italiji. Leta 1985 sta v Barceloni skupaj ustanovila plesno skupino Gelabert Azzopardi companyia de dansa in predstavila prvo plesno produkcijo za veliki oder, Desfigurat. Po večletnem sodelovanju s Teatre Lliure de Barcelona je skupina tam dobila domači oder (do leta 2012). Na odru Lliura je skupina leta 1987 in 1988 predstavila Verdijev Requiem in Belmonte (na glasbo Carlos Santosa), deli, ki sta za špansko plesno zgodovino postal emblematični. Skupina, ki je do leta 2003 imela korezidenco tudi v berlinskem gledališču Hebbel, pa se je predstavljala na obsežnih turnejah po Španiji in največjih festivalih po Evropi, v Ameriki in Aziji.

Cesc Gelabert je razvil idiom, ki je bil tesno povezan z njegovim osebnim slogom in z močno prezenco mednarodno nastopajočega solista. Z razširitvijo skupine je njegov koreografski jezik postal bolj homogen. Za svojo skupino je ustvaril več kot 25 del, medtem pa je še naprej ustvarjal plesne sole zase in pri tem sodeloval z umetniki z vseh področij. Obnovil je solo Gerharda Bohnerja Im Goldenen Schnitt I /II, ki je osvojil kritike in občinstva na največjih mednarodnih festivalih. Z Bohnerjevim solom Schwarz Weiss Zeigen, ki ga je obnovil leta 2010, pa še vedno nastopa po svetu.

Cesc Gelabert je celo koreografiral solo za Mihaila Barišnikova In a Landscape. Koreografiral je tudi za Davida Hughesa, Balletto di Toscana, Tanztheater Komische Oper, Ballet Gulbenkian in Larumbe Danza. Med številnimi umetniki, s katerimi je sodeloval, je pri različnih produkcijah, so Fabià Puigserver, Núria Espert, Jorge Lavelli, Montserrat Caballé, Milva, Gerardo Vera, Pilar Miró, Lluis Pasqual, Emilio Sagi, Carles Santos, Frederic Amat, Mario Gas, Julia Migenes Johnson, José Maria Sánchez-Verdú, Kanjuro VII, Lorenzo Mariani in Giancarlos del Monaco.

Gelabert bo med svojim obiskom v torek, 20. maja, vodil plesno delavnico z naslovom Solving Movement. Namenjena je profesionalnim plesalcem in performerjem. Njen cilj je udeležencem predstaviti gibanje in izkušnjo fizičnega odnosa v njihovem osebnem življenju, najsi gre za povezavo z umetnostjo ali pa za zdravje in dobro počutje. Cesc Gelabert bo udeležencem pomagal ozavestiti gib in njegovo integracijo v vsakdanje življenje (gib posameznika ali gib pri skupinskih dejavnostih).