Z nocojšnjo premiero na Velikem odru odpirajo novo sezono Mestnega gledališča ljubljanskega, ob tej priložnosti pa bodo tradicionalno podelili Dnevnikovo nagrado najboljši ustvarjalki oziroma najboljšemu ustvarjalcu pretekle sezone.

Nina Rajić Kranjac je tudi režiserka predstave, dramaturg Tibor Hrs Pandur pa tudi prevajalec dodatnih besedil. Po njegovih besedah se v genezi Kazimirja in Karoline kaže določena stopnja samocenzure, zaradi česar sta se z Nino Rajić Kranjac odločila za temeljito priredbo, ki se precej razlikuje od Horvathove zadnje različice.

Arhivska dokumentacija te drame je ena najbolje ohranjenih v Horvathovem opusu: v 600-stranski izdaji iz leta 2009 je pet različnih različic. Tokratna priredba ohranja Horvathov dramaturški lok ter skoraj vse dialoge, situacije in like, razširjena in predelana pa je s pomočjo zapletov, likov in dialogov, ki jih je avtor v zadnjih različicah opustil.

Zgodba drame Kazimir in Karolina se dogaja na Oktoberfestu, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi. Osnovno gonilo drame, postavljene v čas množične brezposelnosti, pa je na videz banalen razhod med brezposelnim šoferjem Kazimirjem in nižjo uradnico Karolino. Zgodi se v eni noči leta 1932, kjer se v huronski opitosti morda vsakemu od njiju zazdi, kam to vodi, a v želji po miru in udobju, ki je še preostalo, raje vsak od njiju zamahne z oko in se ukvarja z drugimi stvarmi.

Razočaranje zaradi človekove ignorance
Po besedah Nine Rajić Kranjac je avstrijsko-madžarski pisatelj postavil zanimivo vprašanje – kdaj intimna zgodba postane zanimiva, če opazujemo par, ki bo razpadel, in če vemo, da že ko sta živela skupaj, nista bila ravno idealen par. V grenkobi, kako Horvath gleda na vse skupaj, režiserka razbira razočaranje nad človekom zaradi ignorance, da mu več pomeni dan zabave kot vprašanje, kaj bo jutri. To nevralgično točko, ki jo Horvath zelo dobro poda, sama imenuje malomeščanstvo, ko veliko ljudi opleta s političnimi stališči, ki so v resnici zelo sodobna. To "barsko pritoževanje" je tudi del naše kulture. Kar se dogaja naprej, pa deluje kot popolna groteska, še pravi režiserka.

V predstavi nastopajo Primož Pirnat, Jana Zupančič, Karin Komljanec, Gregor Gruden, Matej Puc, Mojca Funkl in drugi. Prevod podpisuje Borut Trekman, Nina Rajić Kranjac je tudi avtorica glasbenega izbora, likovno podobo so zasnovali scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Za zvočno in jezikovno podobo so poskrbeli avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in lektor Martin Vrtačnik.