Največji slovenski gledališki festival za Borštnikovim srečanjem, Teden slovenske drame, bo nocoj po zaslugi performansa Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - Poker zaživel na desetih različnih prizoriščih nove "križevniške kulturne četrti" v Ljubljani. Kot poklon pesniku Tomažu Šalamunu si ga je zamislil vodja Mini teatra, režiser Ivica Buljan.

Predstavo, ki je del tekmovalnega programa 42. tedna slovenske drame, sicer pa so v Mini teatru z njo lani začeli sezono, si nocoj lahko (brezplačno) ogledate na prostem. Dogajanje se bo ob 20.00 začelo pred Križankami, nato pa bo performans potekal še na devetih drugih lokacijah - vse od Trga francoske revolucije, cerkve in Peklenskega dvorišča v Križankah, lokala Skalca, galerij Photon in Squot, restavracije Shambala do vež in atrijev na Križevniški ulici ter prostorov Mini teatra.

Ivica Buljan, ki sebe šteje med Šalamunove oboževalce, je za performans uporabil pesmi iz različnih obdobij, od zbirke Poker (1966) do novejših tekstov, ki bodo zaživeli v slovenščini, hrvaščini, angleščini, francoščini, španščini in nemščini. Na prizoriščih se bodo tako zvrstili Olga Kacjan, Ana Karić, Radko Polič, Robert Waltl, Marko Mandić, Niko Goršič, Ditka Haberl, Jernej Gašperin in Jose. Pridružili se jim bodo francoska igralca Laurent Sauvage in Marine de Missol, Raoul Ferandez iz Salvadorja ter Stipe Kostanić in Marko Cindrić iz Hrvaške. V predstavi igra in pleše tudi plesalec ljubljanskega baleta Lukas Zuslag.

Avtorica instalacij je Petra Veber, glasbo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar, kostume je oblikovala Ana Savić Gecan, dramaturška svetovalka je Nika Leskovšek, glasbeniki v predstavi pa so Miha Petric, Andraž Polič, Nejc Kržič in Sergej Ranđelović.

Selektorica 42. tedna slovenske drame Amelia Kraigher je "na lastno presenečenje" kot rdečo nit večine predstav letošnjega festivala opazila to, da se "tako ali drugače poglabljajo v slovensko kulturno, družbeno in politično zgodovino – jo na novo odkrivajo, prebirajo, osmišljajo in interpretirajo". O pričujoči predstavi pa: "Lep primer tega, kako se nedramski material s prostorsko inscenacijo lahko izkaže kot izrazito dramatičen - ali natančneje: gledališko učinkovit - pa je ustvaril režiser Ivica Buljan, ki je modernistično poezijo našega mednarodno najbolj uveljavljenega pesnika Tomaža Šalamuna ugledališčil v niz ambientalnih performansov, v katerih je jasno poudaril pesnikov urbani in svetovljanski duh."