Berlinsko gledališče, v katerem je s svojimi produkcijami zaslovel Bertold Brecht, je s postavitvijo Shakespearove tragedije več kot upravičilo svoj sloves gledališča, ki preizkuša meje dovoljenega. Ko je berlinsko občinstvo med predstavo Die Schändung (Posilstvo) skušalo igralce spraviti z odra gledališča Berliner Ensemble, se je mogoče pokazalo, da so to mejo prestopili.

Pohvala igralcem?
Posilstvo je naslov priredbe Shakespearove tragedije, ki je nastala pod peresom Botha Straussa. Med predstavo, ob prizoru posilstva in iznakaženja Titove hčerke Lavinije, so se iz občinstva zaslišali glasni protesti, češ da se je igralec v vlogi mučitelja Demetrija v vlogo preveč vživel. Tiste gledalce, ki so ogorčeno vstali s svojih sedežev in se pognali proti odru, je osebje gledališča zadržalo, približno trideset ljudi pa je dvorano nemudoma zapustilo.

Claus Peymann, umetniški vodja gledališča, pravi, da česa podobnega ni videl že od protestniško nastrojenih šestdesetih let. "Ljudje so bili neverjetno srboriti, kričali so "nacigledališče"... morda so bili presenečeni, da smo tako nazorno nasilje spustili na oder." Gledališče Berliner Ensemble že od svoje ustanovitve leta 1949 vzdržuje sloves politično provokativne ustanove.

Shakespearov Tit Andronik vsebuje tudi znameniti "prizor s pito", v katerem žena rimskega cesarja nevede poje svoja dva sinova. Ustvarjalci igre sicer poudarjajo, da so Shakespearovo delo vzeli samo za podlago samostojni moderni igri ... pito pa so vseeno obdržali.