Nagrajenko 37. tedna slovenske drame, ki jo je za najboljšo ugotovilo tudi občinstvo, je spet mogoče videti na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Ponovitve bodo še v četrtrek ob 11.00 in petek ob 20.00.

Glasbo za Mnemosyne je napisal Gregor Strniša, libreto pa je izšel izpod peresa Iztoka Lovrića. Nastopajo Katja Konvalink, Aleš Marčič in Irena Yebuah Tiran, (Z)operni orkester pa sestavljajo klarinetist Andrej Zupan, čelistka Špela Avsec, Piero Malkoč na kontrabasu in Gregor Strniša na klavirju.

Predstavo, ki je nastala v produkciji Gledališča Glej, je režiral Iztok Lovrić, kostume je oblikoval Alan Hranitelj, scenografijo Samo Gazala, videi so delo Matije Zupančiča, zvok pa Igorja Remete.

Počasi do ideje
Predstava je po Strniševih besedah nastala počasi. Začelo se je s koncertom Al Capone Štrajh Tria leta 1998 v Slovenski filharmoniji, ko je skladatelj k sodelovanju povabil operno pevko Katjo Konvalinko. Leta 2002, ko je Strniša začel projekt Lublana je bulana (še zmeri), pa je na Katjino priporočilo sodeloval s pevcem Alešem Marčičem.

Ireno Yebuah Tiran je spoznal med sodelovanjem z režiserjem Matjažem Bergerjem in počasi se je Strniši začela porajati ideja o nekakšni minioperi, ki bi trajala 15 minut.

Prijateljsko sodelovanje
Zadevo je pogosto omenil piscem gledaliških besedil, vse dokler njegove misli ni zaneslo do Iztoka Lovrića, oblikovalca in pisca gledaliških iger, ki se je na njegovo pobudo odzval. Sprva sta načrtovala od 15- do 20- minutno opero, a sta se pozneje odločila za 50-minutno predstavo.

Opera je nastala kot sad kolektivnega dela med pevci in piscema, ki so se precej družili in raziskovali forme in strukture.