Za nagrado se potegujejo dela Prihodnje, odhodnje Srečka Fišerja, Nora Nora Evalda Flisarja in Mefistovo poročilo ter Akvarij za zdaj anonimnih avtorjev. Nominirance je določila žirija za nagrado Slavka Gruma v sestavi Vilme Štritof Čretnik, Mateja Bogataja, Tomaža Gubenška, Alje Predan in Darje Reichman. Dobitnika nagrade bodo razglasili ob koncu festivala, 20. marca, ob 19. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

Žirija je nominirance izbrala izmed 27 letos prijavljenih besedil in izmed šestih lanskoletnih nominirancev, ki prav tako kandidirajo za nagrado. Izbrani deli Nora Nora in Mefistovo poročilo sta bili za nagrado tako nominirani že lani.

Iz obrazložitev žirije
Fišerjev slog je duhovit, do svojih dramskih oseb čuti simpatije, verjame v temeljno človekovo dobroto in spravo, zlahka oprošča tudi tiste grehe in nezmernosti, ki delajo njegove junake blago komične, predvsem pa dobro zadane atmosfero časa in odslika nekaj tipičnih in nepozabnih primorskih portretov. (Srečko Fišer: Prihodnje, odhodnje)

Glavni akter drame se iz sveta pornografije, vseprisotnosti medijskega kiča, navzkrižne in počezne kopulacije in podobnih ekscesov, potem ko je v vsem tem polno in nadvse uspešno sodeloval, umakne. Prekrije se s cinično distanco, obsodi se na drobne užitke in silovito odbija poskuse bližnjih in daljnih, da bi ga potegnili nazaj v svet. (šifra Goldfish: Akvarij )

Z literarnimi referencami pregneteno dramsko delo je konverzacijsko dovršeno in kljub mrakobnosti in zadušljivosti časa, katerega posledice se vlečejo v sedanjost, napisano duhovito s presenetljvimi preobrati. (anonimni avtor: Mefistovo poročilo)

Igra intertekstualno dopisuje variacije na Ibsenovo Noro, v njej dve ženski in dva moška, tako rekoč vsak z vsakim, predvsem pa simultano, kot v nevidnih paralelnih svetovih čisto zraven in en v drugem, preigravajo prizore iz zakonskega življenja, v katerih ne manjka besnih obračunavanj in preobratov, sentimentov in brezkompromisnih bojev za prevlado, pa tudi tragikomičnih karakterizacij. (Evald Flisar: Nora Nora)

Kdo bo nasledil Matjaža Zupančiča?
Lani je Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko delo prejel Matjaž Zupančič za dramo Hodnik. V obrazložitvi nagrade je tedaj žirija zapisala:

"Drama Hodnik se ukvarja z vse bolj aktualnim problemom posameznikove avtentičnosti in prezentacije; kaže, kako obupno hočemo ugajati in kako za drobiž, pa kljub temu krvavo zares, igramo lastno življenje, prepričani, da smo enako nadzorovani kot dramske osebe, da se vse dogaja pred očmi Gledalca, ki vse vidi in vse ve. Drama postavi skupino prostovoljcev v medijsko spodbujen in nadzorovan eksperiment, v katerem posamezniki, motivirani s kupom denarja, tekmujejo za naklonjenost televizijske publike. Razen na hodniku, kjer je nekakšen medijski zapik, kjer se odvija njihov zakulisni premislek in kaže tekmovalna surovost. V tej veliki sodobni gladiatorski areni, kjer je vsak proti vsem, pa je zmagovalec lahko samo eden; do konca brezobzirni in cinični medijski Veliki brat, zdaj gnan s kapitalsko logiko in zato do konca brez zadržkov in poguben."

Na kranjskih odrskih deskah se bo na 34. Tednu slovenske drame pomerilo sedem dramskih del po izboru Mateja Bogataja. Festival poteka od 12. do 20. marca, med uprizoritvami pa bo najboljšo izbrala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo Igor Lampret, Neža Maurer in Tomaž Toporišič.