Tretji del triptiha Re-III zaznamuje prepoznaven interdisciplinarni slog Šena Veja – spoj sodobnega plesa in elementov gledališča, vizualnih umetnosti, kitajske opere, filozofije in arhitekture, je največje in najbolj dinamično od vseh treh del, uporablja podobe, zvoke in artefakte s Svilne poti kot tudi hipermoderne, sodobne Kitajske. Foto: Lois Greenfield
Tretji del triptiha Re-III zaznamuje prepoznaven interdisciplinarni slog Šena Veja – spoj sodobnega plesa in elementov gledališča, vizualnih umetnosti, kitajske opere, filozofije in arhitekture, je največje in najbolj dinamično od vseh treh del, uporablja podobe, zvoke in artefakte s Svilne poti kot tudi hipermoderne, sodobne Kitajske. Foto: Lois Greenfield
Šen Vej
Na Zahodu Vej uživa sloves enega redkih koreografov, ki ne izhaja iz baletnega sveta, vendar vztraja pri uporabi baletne tehnike in izrecne gibalne doslednosti ter tako ustvarja kontinuiteto zgodovine baletnega formalizma, so zapisali organizatorji. Foto: Cankarjev dom

V prvem delu iz leta 2006 Vej posreduje občutja o pokrajini, ljudeh, religiji in kulturi, ki so ga spremljala med potovanji po Tibetu, drugi del iz leta 2007 so navdihnili obiski templja Angkor Vat in drugih starodavnih svetišč v Kambodži, tretji del pa sproža tudi razmišljanje o razlikah med vzhodom in zahodom.

Od Pekinga do Kašgarja …
"Poleti 2007 sem štirideset dni potoval po kitajski Svilni poti od Pekinga do Šiana, zahodno do Dunhuanga v provinco Sinkiang, vse do Turpana in Kašgarja, starih oaznih mest ob robu peščene puščave Takla Makan. Nekaj mesecev pozneje sem se vrnil v popolnoma preoblikovani Peking, da bi zasnoval koreografijo za slovesno odprtje olimpijskih iger leta 2008. Izkušnja tega sodobnega mesta je spodbudila refleksijo o osebnem doživljanju New Yorka, v katerem živim zadnjih 14 let. Mestoma so skupni nekateri dozdevno 'moderni' elementi, vendar sta si kljub vsemu popolnoma različna," je o navdihu za zadnji del triptiha zapisal Vej in dodal: "Začel sem zaznavati močno nasprotje med azijsko zasnovo družbene enotnosti, odvisnosti in delitve ter prevlado individualnosti na zahodu – dva odtenka v spektru brezkončnih rekonstrukcij človeške družbe."
Predstavi v Cankarjevem domu bosta v nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri in v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30. Plesna skupina Shen Wei Dance Arts je za predstavo pri Pulitzerjevem nagrajencu Davidu Langu in eksperimentalnem violinistu Toddu Reynoldsu naročila zasnovo avtorske glasbe, ki z violino, prenosnikom in posnetim gradivom Šena Veja (glasovi, ljudska glasba, okoljski zvok ...) s Svilne poti ustvarja zvočno pokrajino dela.

… in iz province Hunan do New Yorka
Koreograf, režiser, plesalec, slikar in oblikovalec Šen Vej je bil rojen leta 1968 v podeželski vasici province Hunan na Kitajskem. Kot sin umetnikov kitajske opere se je pri devetih letih lotil študija te zvrsti; pozneje je postal član državnega opernega ansambla province Hunan ter tam med letoma 1984 in 1989 deloval kot eden vodilnih pevcev.

Leta 1991 je bil eden izmed ustanoviteljev, plesalcev in koreografov Sodobne plesne skupine Guangdonga, prvega tovrstnega sestava na Kitajskem. Leta 1995 se je preselil v New York, kjer je na prelomu tisočletja ustanovil skupino Shen Wei Dance Arts ter z njo na Ameriškem plesnem festivalu predstavil koreografijo Near the Terrace ter s skupino hitro zavzel mednarodne plesne odre - zadnjih osem let obsežno gostuje na petih celinah.