Krstna uprizoritev novosti Kako je padlo drevo bo drevi ob 20. uri na velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana. Do 23. decembra bo na sporedu 12 ponovitev, uprizoritvi 21. decembra bo sledil tudi pogovor z ustvarjalci.

Ustvarjalni tandem Katarina Morano in Žiga Divjak je v novosti Kako je padlo drevo tematike prejšnjih projektov prestavil v intimni krog. Vloge v predstavi so pripadle Janezu Škofu, Silvi Čušin, Tini Vrbnjak, Urošu Fürstu, Nini Ivanišin, Maruši Majer in Timonu Šturbeju, kot gosta nastopata še Gregor Zorc in Iztok Drabik Jug.

Po besedah Katarine Morano ju z Divjakom družijo enake teme: čas, v katerem živimo, naglica, ki je s tem povezana, pritiski obstoječe družbe po produktivnosti ter izgubljenost človeka skupaj z njegovimi stiskami in tesnobami, ki jih predeluje vsak sam.

Tudi vprašanje vpliva gentrifikacije
Skozi predstavo spremljamo vsakdan običajne družine, člani katere se vsak na svoj način poskušajo prebiti skozi natrpane urnike. Ujeti v svoje skrbi ugotavljajo, da življenje vseeno beži mimo, najsi se s tem ukvarjajo ali ne. In medtem ko zmorejo biti pozorni le nase, se v svetu dogajajo stvari, ki so z vsakim dnem bolj nepovratne. Pomembni temi, ki ju obravnavata drama in uprizoritev, sta tudi gentrifikacija ter njen vpliv na okolje in zelene mestne površine, so zapisali v Drami.

Žiga Divjak je vse navedeno postavil v okvir, v katerem v načrtih gentrifikacije pade drevo, neki fant pa začenja razumeti, da ni razlike med živimi bitji. Po njegovih besedah poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se "samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala", medtem ko "živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi". Z avtorico ju je tako zanimalo, kako so stvari prepletene. Predstava govori tudi o tem, da "se v nas nabira veliko neke jeze", ki se izraža v izgorelosti in depresiji. Kot je še povedal Divjak, je za njimi intenziven študij, hkrati pa ga je bilo "strah zaradi fenomenalne igralske ekipe".

Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurce Tadel predstava prikazuje intenziven dan razširjene družine, v kateri drobne frustracije, ki so del vsakdana, prerastejo v dogodek, ki ga ni več mogoče preiti. Ustvarjalci se sprašujejo, kateri je tisti sprožilni trenutek, ko se nekdo odloči, da bo namesto tišine izbral akcijo.

Kako igralska zasedba razmišlja o predstavi?
Igralec Timon Šturbej je pred krstno uprizoritvijo povedal, da je v pogovornem jeziku napisano besedilo aktualno, česar po njegovem mnenju ni treba posebej poudarjati. Kot igralcu mu je bilo v izziv, kako z minimalnimi sredstvi dobiti širino. Uroš Fürst je dodal, da na tako zapisan tekst še ni naletel, navdušil pa ga je tudi zato, ker je na meji tega, da se ga samo naučiš in pustiš, da te vodi. Besedilo je tudi spremenilo njegov pogled oziroma pozornost na stara drevesa, ki so še v urbanih okoljih, čeprav ga okoljski aktivizem ne prepriča.

V predstavi je več zgodb: o drevesu, vseh nas in o življenju kot takem, je povedala Nina Ivanišin. Besedilo je označila tudi za dragocen dokument jezika, ki je trenutno prisoten. Da je v besedilu opazila več ravni, iz katerih je nastala kompleksna zgodba, je dejala tudi Maruša Majer. Po njeni oceni sicer ni pretirano kritično, ampak iz njega veje določen optimizem. Iztok Drabik Jug je ob besedilu začutil, da so tudi ljudje med sabo povezani, podobno kot drevesa, Tina Vrbnjak pa je poudarila, da je na vsakem koraku treba opozarjati na stvari, ki so moteče in ovirajo lepšo skupnost.

Katarina Morano je tudi dramaturginja predstave, scenograf je Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, avtor glasbe Blaž Gracar, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel in svetovalec za ritem Marjan Stanić.