Na projekt se je Lara Jankovič pripravljala več let, saj ji je 'pariški slavček', kot so ljubkovalno imenovali Edith Piaf, zlezel pod kožo že v času študija. Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar. Foto: Martina Kajfež / spletna stran predstave
Na projekt se je Lara Jankovič pripravljala več let, saj ji je 'pariški slavček', kot so ljubkovalno imenovali Edith Piaf, zlezel pod kožo že v času študija. Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar. Foto: Martina Kajfež / spletna stran predstave
Kot jaz
Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, nekateri so bili celo prvič izvedeni v slovenščini). Foto: Spletna stran predstave

Žirija (sestavljali so jo predsednik Vladimir Jevtović ter Cisana Murusidza in Konstantin Kostjukov) je zapisala, da je Jankovičeva v predstavi, ki jo je režiral Zijah A. Sokolović, "briljantno, vzburljivo in tehnično dovršeno izpovedala zgodbo in izpela pesem o veliki francoski šansonjerki Edith Piaf".

"Popolnoma nas je pritegnila v govorno-glasbeno-dramsko-emotivno partituro. Brez predaha, z mnogo obrati je kot igralka izvedla svojo monodramo, kot vrhunski koncert ljubezni, o minljivosti življenja in slave, o krhki umetniški eksistenci," je še zapisano v obrazložitvi.

La Môme: pijača, moški in seveda petje
Celovečerna monodrama Kot jaz se sprehodi skozi izbrane postaje burnega življenja dive francoskega šansona, Edith Piaf. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov.

Dinamična pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeša z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke in pripovedovalke, piše na spletni strani predstave, ki je nastala pod okriljem kulturnih društev B-51 in Integrali.

Pisana druščina
V štirih festivalskih večerih, med 3. in 6. julijem, so v sklopu festivala predstavili devet monodram in štiri pantomimske programe iz Turčije, Japonske, Bosne in Hercegovine, Romunije, Srbije, Makedonije in Slovenije. Nagrado Maje Dimitrijević podeljujejo za monodramo in pantomimo. V drugi kategoriji sta si nagrado prislužila romunska ustvarjalca Dragoš Huluba in Violeta Totir za predstavo Srečanja.

Slovenska sled
Slovenski ustvarjalci so se že večkrat predstavili na tem festivalu, med drugim je zlato odličje, poimenovano po Dimitrijevićevi, leta 2005 prejela Violeta Tomić.