Prvak SNG-ja Drama Ljubljana Branko Šturbej (1961, Maribor). Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan
Prvak SNG-ja Drama Ljubljana Branko Šturbej (1961, Maribor). Foto: SNG Ljubljana/Peter Uhan

Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'.

Iz utemeljitve

"Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'," je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaž Lukan, selektor tekmovalnega programa 59. festivala.

Ob današnji razglasitvi novice o prejemu Borštnikovega prstana je nagrajenec dejal, da si to šteje v veliko čast. Prstan razume tudi kot potrditev dosedanjega dela, še posebej ker bo nagrado prejel v Mariboru, kjer je preživel pomemben del življenja. Dodal je, da je zanj še zmeraj pri delu najpomembnejša ekipa: "Zanima me ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi, ki nosijo v sebi strast do teatra, strast do ustvarjanja."

"Je nekaj posebnega, gre za krono, največje priznanje za igralske in gledališke dosežke," je o Borštnikovem prstanu dejal v pogovoru v Odmevih. Na vprašanje, kaj je v gledališču magičnega, da bi se vedno znova odločil za igralski poklic, je odgovoril, da "nenehno ustvarjanje, ki te povleče, je kot neke vrste droga. Potem so tu ljudje v teatru, ves čas si v stiku z literaturo, z zanimivimi ljudmi. Mislim, da je to glavni razlog. In ta neposreden stik z gledalci."

Kot vlogo, ki jo je nosil z največjim veseljem, je izpostavil vlogo Karla Grossmana v predstavi Amerika v režiji Janusza Kice, ki so jo igrali leta 1995.

Dobitnik Borštnikovega prstana je Branko Šturbej

Prejemnik kar deseterice Borštnikovih nagrad
Dramski igralec Branko Šturbej je že prejemnik kar desetih Borštnikovih nagrad, ki jih bo zdaj okronal še s prstanom, osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost pri nas. Zadnjo je prejel lani za vlogo Georgea v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Letos so ga na 32. festivalu Dnevi komedije ovenčali za žlahtnega komedijanta za vlogo Malvolia v predstavi Kar hočete ljubljanske Drame.

Nataša Barbara Gračner in Branko Šturbej v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? Foto: Miha Fras/Mestno gledališče Ptuj
Nataša Barbara Gračner in Branko Šturbej v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? Foto: Miha Fras/Mestno gledališče Ptuj

Leta 1961 v Mariboru rojeni Šturbej je študij dramske igre in umetniške besede končal na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pri profesorju Francetu Jamniku. Takoj zatem se je zaposlil v SNG-ju Drama Ljubljana, kjer je ostal do leta 1990. Sledila je zaposlitev v SNG-ju Maribor, leta 1996 pa se je vrnil v ljubljansko Dramo.

Sodelovanje s Pandurjem in Kico
"
S poglobljenim in natančnim pristopom k oblikovanju vlog je opozoril nase že med študijem in nato vedno znova tudi v profesionalnem gledališču," so o njegovem delu zapisali v ljubljanski Drami. Dodali so, da se je tudi na mariborskem odru "potrdil in skristaliziral kot študiozen igralec, ki do potankosti razdela in oblikuje svojo vlogo, razumljivo in čustveno prezentira največje miselne in emotivne probleme s kančkom otroške naivnosti in humorja, kljub vsej resnosti in problematičnosti."

Iz obdobja v SNG-ju Maribor velja posebej omeniti njegovo sodelovanje s Tomažem Pandurjem. Takrat je spoznal tudi režiserja Janusza Kico, s katerim sodeluje še danes. V Maribor se je vrnil prav po tem, ko je Pandur postal ravnatelj tamkajšnje Drame, v kateri je nato odigral vrsto izjemnih vlog v predstavah v Pandurjevi režiji. Med njimi so vloga Mefista v Faustu, naslovna vloga v Hamletu, vloga Danteja v Božanski komediji in vloga Miškina v Ruski misiji. Prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja pomenijo tudi vloge tistega obdobja v uprizoritvah drugih režiserjev. Šturbej je skozi leta gostoval v skoraj vseh slovenskih gledališčih, na neinstitucionalni sceni ter na televiziji in pri filmu.

Branko Šturbej leta 1989 v filmu Kavarna Astoria, ki ga je po scenariju Žarka Petana režiral Jože Pogačnik. Foto: SFC/Janez Verovšek
Branko Šturbej leta 1989 v filmu Kavarna Astoria, ki ga je po scenariju Žarka Petana režiral Jože Pogačnik. Foto: SFC/Janez Verovšek

Tudi na velikem platnu in malih zaslonih
Med odmevnejšimi filmi, v katerih je igral, so Veter v mreži (r. Filip Robar-Dorin) in Kavarna Astoria (r. Jože Pogačnik) iz leta 1989 ter Ivan (r. Janez Burger) iz leta 2017. Nastopil je tudi v več televizijskih serijah, ki so nastale v produkciji RTV Slovenija. Nazadnje ga je bilo mogoče videti v prvem delu druge sezone Življenj Tomaža Kajzerja, pred tem pa tudi v Jezeru, Leninovem parku in Dolini rož.

Šturbej je od leta 2001 redni profesor na AGRFT-ju in tudi predstojnik katedre za dramsko igro. Med letoma 2012 in 2016 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), med letoma 2018 in 2021 pa tudi član Sveta SNG-ja Drama Ljubljana. Prav tako je član komisije za priznanje pomembnih umetniških del na Univerzi v Ljubljani, bil pa je tudi član upravnega odbora Prešernovega sklada.

Poleg omenjenih nagrad je med drugim prejel še nagrado Sklada Staneta Severja za študente igre (1984), zlati lovorjev venec 32. Festival jugoslovanskega gledališča Mess v Sarajevu (1991), Glazerjevo listino Mesta Maribor za umetniške dosežke in nagrado Prešernovega sklada (1996) ter nagrado za najboljšo moško vlogo na 11. Mednarodnem festivalu antične drame Stobi v Makedoniji. Njegov sin Timon Šturbej je prav tako priznan igralec.

Umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak, igralec Branko Šturbej in direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker na današnji razglasitvi letošnjega prejemnika prstana. Foto: Boštjan Lah/Borštnikovo srečanje
Umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak, igralec Branko Šturbej in direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker na današnji razglasitvi letošnjega prejemnika prstana. Foto: Boštjan Lah/Borštnikovo srečanje

12 predstav v tekmovalnem programu
Letošnje Borštnikovo srečanje se bo s prvimi uprizoritvami začelo v ponedeljek, 3. junija. Slavnostno odprtje bo v petek s predstavo Vezi duš koreografinje Sharon Eyal v izvedbi Tanzmainz, ki deluje pri nemškem državnem gledališču Staatstheater Mainz.

Sorodna novica Tema nasilja kot rdeča nit letošnjega Borštnikovega srečanja

V tekmovalnem programu je letos 12 uprizoritev. O tokratnem festivalu je njegov umetniški direktor Aleš Novak napovedal: "Ob slovenskih tudi letos ponujamo izbor tujih uprizoritev – uspešnic z evropskih gledaliških odrov in festivalov, prvič pa tudi mednarodno uprizoritev v lastni produkciji Konec sveta v treh dejanjih s podporo programa Ustvarjalna Evropa in z regijskima partnerjema, ki bo slovensko premiero doživela prav na Borštnikovem srečanju."

Borštnikovo srečanje od začetka domuje v mariborskem gledališču. Po besedah direktorja gledališča Danila Roškerja postaja slovenska gledališka platforma, obenem pa okno v svet slovenskega gledališča. "Maribor s tem dokazuje, da je gledališko mesto," je dejal. Na lanskem festivalu je Borštnikov prstan prejela prvakinja Drame SNG-ja Maribor Nataša Matjašec Rošker.

Borštnikov prstan dobi Branko Šturbej