Gledališka predstava Račka, Smrt in tulipan prikazuje, kako gre račka skozi proces razumevanja smrti kot dela življenja, seveda ne brez čustev. Račkino razumevanje smrti je sprva zelo naivno, s Smrtjo si v pogovoru izmenjujeta prispodobe o tem, kaj bi lahko bila smrt, npr. “Prazen stol, na katerega se nihče ne usede …”; “Uvela rožica, ki ne bo nikoli več vzcvetela …”. Pozneje je Račkina predstava o smrti vedno jasnejša: “Zdaj pa vem, kako bo, ko bom umrla. Mlaka bo osamljena. Brez mene.” Foto: Miha Fras / LGL
Gledališka predstava Račka, Smrt in tulipan prikazuje, kako gre račka skozi proces razumevanja smrti kot dela življenja, seveda ne brez čustev. Račkino razumevanje smrti je sprva zelo naivno, s Smrtjo si v pogovoru izmenjujeta prispodobe o tem, kaj bi lahko bila smrt, npr. “Prazen stol, na katerega se nihče ne usede …”; “Uvela rožica, ki ne bo nikoli več vzcvetela …”. Pozneje je Račkina predstava o smrti vedno jasnejša: “Zdaj pa vem, kako bo, ko bom umrla. Mlaka bo osamljena. Brez mene.” Foto: Miha Fras / LGL
Račka, smrt in tulipan
Predstava otrokom in odraslim ponudi iztočnico, da se pogovorijo o tistih težjih temah v povezavi z življenjem. Foto: Miha Fras / LGL

To je že deseta nagrada, ki jo je predstava prejela na različnih festivalih, so sporočili iz LGL-ja.

Predstava s senčnimi lutkami je nastala na podlagi slikanice z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Račka, Smrt in tulipan je "nežna, prijazna in decentna uprizoritev", ki otrokom brez olepševanja ali patetike, pa vendar z občutkom za kočljivost izbrane snovi, približa temo smrti.

Kako z otroki spregovoriti o smrti?
Pripoved o bolezni, odhajanju in izgubi v njej zaživi kot topla in vitalna zgodba o dragocenosti bližine in prijateljstva. Je dvojno sugestivna mešanica žive igre, animacije in senčnega gledališča, saj otroke vizualno pritegne in osupne, hkrati pa jih tudi nevsiljivo poboža ter jim da misliti o minljivosti in občutljivosti življenja, so zapisali v LGL-ju.

Nagrade kar nizajo
Kot so navedli, je predstava lani prejela drugo nagrado in nagrado za najboljšo glasbo - Mitja Vrhovnik Smrekar - na mednarodnem lutkovnem festivalu v Kragujevcu v Srbiji. Leta 2015 pa je na 8. bienalu slovenskih lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejela nagrado za najboljšo igro in animacijo - Asja Kahrimanović in Polonca Kores - ter nagrado za najboljšo likovno podobo - Federica Ferrari.

Poleg tega je prejela grand prix za najboljšo predstavo v celoti na 48. mednarodnem lutkovnem festivalu PIF v Zagrebu, kjer sta Kahrimanovićeva in Koresova prejeli tudi nagrado za animacijo in igro, Vrhovnik Smrekar je na tem festivalu prejel tudi nagrado za najboljšo glasbo, Montecchi pa nagrado za oblikovanje svetlobe. Na 16. ljubljanskem festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica pa je prejela nagrado za najboljšo predstavo, namenjeno mladim, so še navedli v LGL-ju.