Projekt Misterij sove na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Foto: LGL
Projekt Misterij sove na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Foto: LGL

Festival Charleville-Mezieres velja za največje srečanje lutkarjev na svetu. LGL se na njem predstavlja z novo intermedijsko interpretacijo Sovjega gradu avtorja Franza Poccija, za katero je nekoč izredno likovno podobo zasnoval Klemenčič.

Sodobna francoska pisateljica Celia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi.

Predstava uveljavljenega francoskega režiserja Renauda Herbina je nastala v koprodukciji LGL-a s TJP Strasbourg - Centre Dramatique National d'Alsace in je prvi del diptiha. Drugi del, naslovljen Au point de quietude du monde qui tournoie, bo uprizorjen aprila 2018 na festivalu Les Giboulee v Strasbourgu. V nadaljevanju sezone bo premiera tudi v Ljubljani, so sporočili iz LGL-a.

Namesto zlate ribice želje izpolnjuje - sova
Predstavo so v LGL-u sicer na oder nazadnje postavili leta 2013, tedaj v režiji in priredbi Matjaža Lobode. Osrednji junak Sovjega gradu je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih prigod. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Sovji grad je ena od dveh v celoti ohranjenih predstav iz bogate lutkovne zapuščine Klemenčiča, slikarja, fotografa, scenografa, kostumografa, predvsem pa očeta slovenskega lutkovnega gledališča.

Igra, ki je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1936 v njegovem gledališču Miniaturne lutke, prinaša v naš čas neko žlahtno patino, tako značilno za staro dobro iluzionistično marionetno gledališče, ki s Klemenčičevo mojstrsko pisavo navduši tudi današnjega gledalca, piše na portalu SiGledal.