Srečanje, ki ga že pol stoletja pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), je v Postojni odprla Ionescova drama Plešasta Pevka v izvedbi Kulturnega društva K Žirovnica, osrednja otvoritvena slovesnost pa se je odvila zvečer, ko so med drugim podelili tudi Linhartove listine in plaketo za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča.
Štiri festivalski dnevi bodo postregli z desetimi predstavami, dogajanje pa se bo sklenilo v nedeljo ob 17.00 s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj za najboljše gledališke stvaritve pretekle gledališke sezone - matičkov.
Linhartovo srečanje, ki ga letos spremlja obširna monografija 50+ Linhartovih srečanj, predstavlja izbor najbolj kakovostnih predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je obenem pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Na srečanje se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gledališke skupine, ki delujejo na območju Slovenije, v zamejstvu ali tujini.

Osem najžlahtnejših
Regijski selektorji so si v pretekli sezoni ogledali 124 prijavljenih predstav in sestavili program desetih regijskih festivalov. Te si je nato ogledala državna selektorica Dunja Zupanec in izbrala osem predstav – Plešasto pevko Kulturnega društva K iz Žirovnice, Stare čase KUD-a Studia Gledališče Maribor, Svetnike Gledališča GGNeNi, KD Teatra Grosuplje, Scapinove zvijače Društva Smoteater Majšperk, Snubača in Medveda Gledališke skupine KD Slomšek Slovenska Bistrica, Kneze Celja – Skrivnost gradu Ojstrica KUD Zarje Trnovlje – Celje, Zbeži od žene Dramskega odseka PD-ja Štandrež iz Gorice in Malega diktatorja Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Spremljevalni program sestavljata predstavi Jack ali (Schlälchen Kaffe) Teatra Šentjanž/St. Johann, sicer zmagovalne predstave Festivala Vizije – Festivala mladinskih gledaliških skupin Slovenije, in gostujoča predstava iz Hrvaške Čudo braće Grimm v izvedbi Teatra Gaudeamus Kulturnega centra Pešćenica iz Zagreba.
Organizatorji srečanja z veseljem opažajo, da je repertoarni izbor ljubiteljskih gledališč vse bolj premišljen. Skupine ne težijo več zgolj h kakovostni izvedbi, temveč več pozornosti pri izbiri posvečajo sporočilu in obravnavani tematiki, kar daje predstavam izrazito avtorsko noto.