Premiera Falstaffa v SNG-ju Opera in balet Ljubljana, kjer ga na oder postavljajo v koprodukciji z gledališčem Teatro Goldoni iz Livorna, bo drevi ob 19.30. Po premieri bo v tem mesecu še šestkrat na sporedu, in sicer do 12. oktobra.

Tudi kot hommage Verdijevemu opusu
Režijo podpisuje umetniški direktor omenjenega gledališča Emanuele Gamba, orkester pa bo vodil priznani italijanski dirigent Marco Guidarini, glavni dirigent opernega gledališča v Poznanju na Poljskem. V naslovni vlogi se tokrat predstavljata prvak ljubljanske Opere Jože Vidic in gostujoči solist iz Beograda Nebojša Babić, ki bo tudi nastopil na premieri.

Okolje, v katerega je režiser postavil tokratnega Falstaffa, je cirkus. Po njegovih besedah gre tudi za hommage izjemnemu Verdijevemu opusu in hkrati veliko darilo človečnosti s sporočilom, da je ljubezen gonilna sila življenja. Zgodbo opere je v cirkus postavil nekoliko po vzoru kinematografije Federica Fellinija oziroma italijanske sodobne kinematografije.

V povezavi s cirkuškim okoljem velja omeniti, da scenografijo v ljubljanski postavitvi podpisuje Massimo Checchetto, umetniški vodja beneškega karnevala, ki je sicer tudi scenograf v gledališču Teatro La Fenice v Benetkah, od koder prihaja tudi kostumograf italijansko-argentinskega rodu Carlos Tieppo.

Kruto in zahtevno življenje za navidezno radostjo
Emanuele Gamba se je za cirkus odločil tudi, da je lahko v središče umestil glavni lik, ki je kot kralj v lastnem kraljestvu, ki v svojih rokah drži usodo in življenje svojih podložnikov. Režiser se je pri tem osredinil tudi na osrednjo značilnost cirkusa, ki po njegovih besedah v bistvu odseva navidezno radost, v resnici pa v ozadju predstavlja zelo kruto, zelo zahtevno in grobo življenje, ki ima moški karakter.

Kot je Gamba zapisal v gledališkem listu, se zdi, da je zadnja Verdijeva opera zasnovana na dveh različnih ravneh. Prvi del je stvarno dogajanje, ki je postavljeno nasproti drugemu delu, ki pa je popolnoma nerazumski in se spogleduje z bajko in legendo in skupaj z domišljijskimi preoblekami ustvari nezdružljivo slogovno nasprotje vsemu, kar se v tej operi zgodi prej. Po besedah režiserja gre za ostro in dobro premišljeno komedijo, značilno za akcijsko gledališče.

Falstaff kot merilo ambicioznosti operne hiše
Umetniški direktor ljubljanske opere Marko Hribernik ocenjuje, da je Falstaff opera za sladokusce. Svojo odločitev, da jo uvrsti v repertoar, pa je utemeljil z besedami, da je Falstaff opera, ki si jo mora privoščiti vsako resno operno gledališče in je izziv za vsako operno hišo. Dirigent Guidarini meni, da uvrstitev tega opernega dela v repertoar izkazuje pogum pri krojenju umetniškega repertoarja in kaže na ambicioznost posamezne operne hiše. Za uprizoritev Falstaffa sta po njegovih besedah potrebna tako precejšen umetniški napor vseh nastopajočih kot tudi kolektivno delo celotnega ansambla.

Prvak ljubljanske Opere Jože Vidic se je sicer z opero Falstaff prvič srečal pred 16 leti, a tokrat prvič nastopa v naslovni vlogi. Po njegovem mnenju mora operni pevec za to vlogo dozoreti tudi po človeški plati in pripomnil, da je to najverjetneje ena njegovih zadnjih velikih vlog. Tudi gostujoči basbaritonist Nebojša Babić je mnenja, da so za vlogo Falstaffa potrebne določene življenjske izkušnje. Sam v ospredju Verdije opere vidi predvsem odnos med moškimi in ženkami, ter da opera slavi življenje. Babić je v preteklosti že nastopil kot Falstaff, vloga pa mu je lani prinesla nagrado v domovini.

Opera, ki jo je imel v načrtu tudi W. A. Mozart
Libreto po Shakespearovi komediji Vesele ženske windsorske in odlomkih kraljevske igre Henrik IV. je napisal italijanski pesnik, pisatelj in skladatelj Arrigo Boito (1842–1918). Po besedah umetniškega vodje ljubljanske Opere gre za krasen libreto z neverjetnimi čustvenimi stanji, ki jih je treba prenesti na oder. Kot zanimivost je poudaril še, da bi ta opera lahko nastala že mnogo prej, saj jo je načrtoval tudi Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791), a ga je prehitela smrt.

Po krstni izvedbi opere v milanski Scali, kjer je požela velik uspeh, so jo uprizorili tudi v drugih večjih italijanskih mestih ter na Dunaju in v Berlinu. Po začetnem uspehu je za nekaj let utonila v pozabo in je šele v začetku 20. stoletja po zaslugi Arturja Toscaninija doživela obuditev in sčasoma postala del železnega repertoarja. V Ljubljani je bil Falstaff prvič uprizorjen 22. aprila 1939 v režiji Mirka Poliča, sledile so postavitve v sezonah 1951/1952, 1977/1978 in 1993/1994 v režiji Vinka Möderndorferja.