Po Roccovih besedah odpira Verdijeva mojstrovina vrsto vprašanj, in to je za umetnost ključno. Postavljanje dobrih vprašanj se mu zdi namreč pomembnejše od podajanja približnih odgovorov. Zato teh v predstavi ne boste našli.

Lorencija je pritegnila predvsem dinamika Verdijevega dela, "kako gre skladatelj takoj v prvih minutah opere neposredno v jedro in tega jedra ne izpusti vse do konca". Hkrati mu je opera dala možnost njegove lastne interpretacije, ki jo je "zagrabil z obema rokama in skušal prebrati to delo skozi oči človeka 21. stoletja".

Opera je čudovit prostor za učenje poslušanja
Za Lorencija je po Gluckovi operi Orfej in Evridika leta 2014 druga režija v ljubljanski Operi. Pravi, da je gledališče zanj gledališče, da sicer obstajajo različni načini, da pa v samem jedru ni razlike, pa naj gre za dramsko, operno, glasbeno ali katero hibridno gledališče. Sam si vedno želi, da se nekaj zgodi, da pa bi se lahko nekaj zgodilo z gledalcem, sta pomembna zaupanje in predanost ustvarjalcev predstave, ki ju je bilo tu res veliko, je poudaril.

Kot začetnik v opernem svetu skuša biti odprt, skuša "poslušati in kaj slišati" in opera se mu zdi "čudovit prostor za učenje poslušanja". Ko je dobil povabilo k sodelovanju, je bil sprva nekoliko skeptičen, nato pa so ga Verdi na eni ter svetovi Macbetha in vprašanja na drugi strani začeli vedno bolj pritegovati.

Glasbeni vodja in dirigent predstave Jaroslav Kyzlinka je razlog za znamenitost opere Macbeth pripisal dramaturgiji in dramski napetosti dela. Čeprav je Verdi glavne moške vloge večinoma pisal za tenorje, se tokrat v vlogi Macbetha srečujemo z baritonsko partijo. Zelo pomembna pa je tudi vloga Lady Macbeth, ki je v primerjavi z drugimi Verdijevimi damskimi kreacijami izjemno zahtevna tako v glasbenem kot igralskem smislu.

Libreto sta po motivih Shakespearove drame napisala Francesco Maria Piave in Andrea Maffei. Verdijev Macbeth v sebi združuje operno klasiko in prek Shakespearove predloge nadčasovno temo. Lorenci je po njegovem prepričanju, čeprav ni glasbeno izobražen, absolutno spoštoval partituro in izhajal iz nje, dodaja Kyzlink.

Na premieri bo vlogo Macbetha pel Marko Kobal, prav tako ga poje Siniša Hapač. Kot je pojasnil Rocc, sta bila sprva zasedena njihova prva baritonista Marko Kobal in Jože Vidic, ker pa je bil drugi v procesu odsotrn zaradi bolezni, je vstopil Hapač, Vidic pa se bo v vlogi Macbetha predstavil v oktobrskem oziroma novembrskem terminu, ko bodo obnovili to postavitev v sezoni 2018/19.

Kot Lady Macbeth se bo prvič na odru ljubljanske opere in prvič v Slovenji predstavila sopranistka iz Češke Iveta Jiržikova. Gre za njeno prvo srečanje z Verdijevim zgodnjim obdobjem. Vlogo Lady Macbeth poje še Lucia Premerl.

Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, koreograf Gregor Luštek, dramaturg pa Matic Starina. Izvedba bo v italijanskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.