Na oder jo je postavil italijanski režiser Pier Francesco Maestrini, ki je mednarodno javnost nase opozoril prav s produkcijo te operne mojstrovine. Leta 1995 je Seviljskega brivca režiral za Japonsko operno fundacijo, velik uspeh pa je žel tudi s postavitvijo te opere za brazilsko operno hišo leta 2010. V obeh primerih je uprizoritev odlikovala inovativna gledališka estetika, ki združuje videoanimacijo z živo glasbeno izvedbo, k podobnemu pristopu pa se je vrnil tudi tokrat.

V Veroni so opero premierno izvedli že aprila in po besedah režiserja tam naleteli na zelo dobre kritike. "Občinstvo je bilo navdušeno, ker je tako drugačno od tistega, kar je običajno videti na opernem odru," je dejal. "Že od nekdaj sem si želel v operno delo vključiti animacijo, takšno v stilu risanih filmov, in ko je prišla ponudba iz Verone, sem jo z veseljem sprejel."

V vsakem liku odmev Rossinija
Scenografijo in videoanimacijo, ki na odru komunicira z igralci, je izdelal njegov prijatelj Joshua Held, nič manj nenavadne kostume pa Luca Dall'Alpi. "Rossini je rad risal in prepričan sem, da bi mu bila ta postavitev zelo všeč," je še povedal režiser, ki je za Opero SNG Maribor nazadnje režiral Verdijevo veliko opero Aida ter Rossinijevo komično opero Italijanka v Alžiru.

"Želimo pokazati, da je vsak lik neka verzija Rossinija. Tudi on je bil obilen človek in zato so tudi kostumi napihnjeni," še razlaga. Kljub pisanemu spektaklu na odru glasba ni potisnjena v ozadje, pravi dirigentka Tara Simoncic, ki je s SNG Maribor sodelovala že v prejšnji sezoni pri baletu Labodje jezero. "To je prav tisto, kar mora biti opera, ne le glasba, ampak tudi dogajanje na odru," pravi.

V vlogi grofa Almavive nastopata Martin Sušnik in Dejan Maksimilijan Vrbančič, Figaro sta Jure Počkaj in Gabriele Ribis. Rosino pojeta Petya Ivanova in Nina Dominko, Bartola pa Giuseppe Esposito. Na odru bodo še Valentin Pivovarov, Alfonz Kodrič, Valentina Čuden, Dušan Topolovec in Bojan Hinteregger.

Iskriv humor in bravurozne točke solistov
Gioacchino Rossini je Seviljskega brivca napisal leta 1816. Ritmično razgibana glasba, prepletena z iskrivim humorjem, bleščečimi pevskimi ansambli in bravuroznimi točkami solistov, je kot na roko pisana vznemirljivim pustolovščinam prebrisanega brivca Figara. Ta ponudi svoje usluge tudi obupanemu grofu Almavivi, ki želi osvojiti srce privlačne Rosine, toda na poti do njune skupne sreče ju ovira ljubosumni skrbnik Bartolo, ki se prav tako želi poročiti s temperamentno mladenko.

Na slovenskih odrih so opero prvič uprizorili decembra 1820 v Stanovskem gledališču v izvedbi italijanskih gledališčnikov. Mariborsko občinstvo jo je doslej lahko videlo sedemkrat, nazadnje v sezoni 2006/2007 v režiji Plamna Kartaloffa.