Magrisovo izvirno preustvarjanje mita o Orfeju in Evridiki je režiral Igor Pison. Protagonistka pripovedi nagovori skrivnostnega predsednika, ker se mu želi zahvaliti za posebno dovoljenje, s katerim je njenemu možu dovolil, da jo obišče v domu počitka. Njen govor je sprva poln sentimentalnosti in hrepenenja, ki ju sproža spomin na odsotnega ljubimca.
Ko namesto Orfeja spregovori Evridika
Vendar gledalec uzre podobo krhke starke, ki trpi zaradi ločenosti od dolgoletnega sopotnika, le za trenutek. Takoj zatem jo s seboj odnese val besed, iz katerega vznikne nova podoba - trden, stvaren obraz zakonske žene, ki je možu pesniku kuhala in pospravljala ter kritično presojala njegovo delo. "Ona" je tista posebna, potrpežljiva in tankočutna ženska, ki stoji za vsakim uspešnim moškim in ki ji Magris podari glavno vlogo, da bi Evridika tokrat spregovorila namesto slavnega Orfeja. Prav ona pa je os bivanjskega vprašanja o skrivnostni meji med življenjem in onostranstvom.
Režiser je v monologu začutil možnost polifonskega razvoja. Zgodbo tako poleg protagonistke pripovedujejo še dodatne osebe, neotipljivi prebivalci spomina in podzavesti, ki se zdaj v stvarnem, zdaj v nostalgičnem ali ironičnem slogu postavljajo v dialog z glavno junakinjo. Tudi glasba v predstavi komplementarno dopolnjuje osnovna sporočila.
Njo igra Lučka Počkaj, ob njej pa nastopajo še Vladimir Jurc, Nikla Petruška Panizon in Igor Zobin. S tržaškim gledališčem prvič sodeluje berlinska ustvarjalka Nicola Minssen, ki je poskrbela za sceno in kostume. Magrisevo besedilo je poslovenila Veronika Brecelj.
Trst je dom obeh avtorjev predstave
Uprizarjanje del italijanskih avtorjev v slovenskem prevodu vidijo v tržaškem gledališču kot svoje poslanstvo. SSG od ustanovitve skrbi za postavljanje mostov med italijansko in slovensko kulturo. Oba avtorja pričujoče predstave - pisatelj in režiser - sta rojena v Trstu.
Leta 1939 rojeni literat Claudio Magris se je uveljavil kot kolumnist in esejist časopisa Corriere della Sera ter številnih drugih evropskih revij in časnikov. V slovenskem prevodu je mogoče prebirati njegova najpomembnejša dela, kot so Habsburški mit v avstrijski moderni književnosti, Trst, obmejna identiteta, Donava, El Conde, Mikrokozmosi, Razstava, Na slepo, Saj razumete in Drugo morje.