Gre za opero, ki jo je pri avstrijskem skladatelju češkega rodu Ernstu Kreneku leta 1930 naročila Dunajska državna opera. Opera naj bi bila premierno izvedena leta 1934, vendar se to ni zgodilo. Prepovedana je bila iz političnih razlogov, saj so nacisti Krenekova dela uvrstili na seznam prepovedane umetnosti. Prvič je bilo delo tako izvedeno šele leta 1938 v Pragi, Karl V., ki je eno najbolj naprednih opernih del prve polovice 20. stoletja, pa je še danes skoraj popolnoma neznan. Ta pionirskost se navezuje na Krenekov kinematografski pristop in uporabo tako imenovane tehnike Sprechstimme (govorjena pesem ali dobesedno govorjeni glas). To je tehnika, značilna za ekspresionistično gledališče, zanj pa je značilna vokalna tehnika, ki ni niti petje niti recitacija, pač pa nekaj vmes.
Osebna izpoved vladarja, ki je preklel Martina Lutra
Dvanajsttonsko opero v Bregenzu izvaja domači operni ansambel, prvo predstavo (ponovitvi bosta še 31. 7. in 3. 8.) pa si je ogledala tudi skladateljeva vdova Gladys Krenek. Opera predstavlja cesarja Karla V., ki je na čelu Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti stal na začetku 16. stoletja. Njegovo vladavino pogosto označujejo kot vrhunec moči habsburške dinastije, Karl V. pa je v zgodovini znan tudi kot avtor edikta iz Wormsa, v katerem so leta 1521 obsodili delo in osebo Martina Lutra. V operi Karlovo življenje spremljamo prek njegove izpovedi na smrtni postelji. Karl - igra ga baritonist Dietrich Henschel - menihu pojasnjuje vzgibe za svoje odločitve, in sicer v upanju, da mu bo menih naklonil odvezo.
V opernem programu 63. festivala v Bregenzu sta še Smrt v Benetkah skladatelja Benjamina Brittna in Tosca Giacoma Puccinija. Slednjo izvajajo na slovitem odru na jezeru, na katerem so snemali tudi zadnji film o Jamesu Bondu.