Nagrado so mariborskim gledališčnikom podelili ob navzočnosti predstavnikov Mednarodnega gledališkega inštituta ITI, Združenja dramskih umetnikov Slovenije ter veleposlaništva Japonske, njen namen pa je podpirati in spodbujati umetniške pobude skupin in posameznih umetnikov zunaj meja Japonske, ki v svojih projektih vzpostavljajo vez z japonskim gledališčem. Nagrado podeljujejo ob podpori družine Učimura od leta 1992 v spomin na dramatika, ki je življenje posvetil spodbujanju razumevanja in znanja o gledališču po vsem svetu.
Prestopanje meja iluzijami in resničnostjo
No-igre so ena od oblik klasičnega japonskega gledališča, stilizirane uprizoritve, ki z združevanjem elementov plesa, igre, glasbe in poezije dosegajo visokoestetsko odrsko umetnost. Z občečloveškimi situacijami, v katerih se posamezniki spopadajo z minljivostjo in mimobežnostjo človeškega življenja, prestopajo nevidne meje med sanjami, iluzijami in resničnostjo vsakdana ter še vedno nagovarjajo gledalce po vsem svetu.

Veter v vejah borov, prvo slovensko odrsko interpretacijo no-iger, je režiral Jernej Lorenci, uprizoritev pa izhaja iz poskusa materializacije arhetipskega duha no-drame in muzikaličnosti. V njej nastopajo Nataša Matjašec Rošker, Mateja Pucko, Vladimir Vlaškalić, Matevž Biber, Matija Stipanič, Zvezdana Novaković in Anush Apoyan.
Iz stare japonščine je no-igre Hačinoki, Kantan, Kumasaka in Sekidera Komači prevedla Barbara Rovan, scenografija je delo Branka Hojnika, kostumi Belinde Radulović, Branko Rožman je avtor glasbe, oblikovalec svetlobe je David Orešič, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.
Tretje priznanje
Jernej Lorenci je bil za režijo uprizoritve nagrajen že na 10. festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu, nagrado pa je predstavi prinesla tudi Nataša Matjašec, ki je bila na 44. Borštnikovem srečanju nagrajena za vlogo pesnice Komači.