Gledališki projekt ustvarjalca Mateja Filipčiča je premiero doživel v Viteški dvorani Križank. Pravzaprav gre za uprizoritveni dogodek, ki ima obliko pogovorne oddaje in se izmika teoretskim definicijam, ki bi ga zvrstno ali žanrsko opredelile. V tej se z voditeljico pogovarjajo znane osebe, kot so Demeter Bitenc, Jadranka Juras, Mirjam Kalin, Nina Zidar Klemenčič, Teo Saksida in Luka Žiher.
V bistvu je sogovornik predstave prav slikovita zgodba Marije Antoinette v kontekstu prostora in časa sodobnega sveta, zgodba turbulentnega časa radikalnih družbenih ter političnih sprememb. Obenem je tudi zgodba razkošja, mode in glamurja francoskega dvora ter intimna zgodba posameznika.
Pri predstavi sodelujejo ...
Matej Filipčič je tako scenarist kot režiser projekta, dramaturgija je delo Eve Krašovec, kostumografija Alana Hranitelja, koreografija Tanje Zgonc, avtorja glasbe pa sta Peter Penko in Rudolf Gas. Predstava je nastala v produkciji zavoda Osum, njeni soustvarjalci pa so še Katarina Čas, Ula Furlan, Jadranka Juras, Tjaša Kokalj, Tajda Lekše, Marlenna, Vesna Milek, Irena Yebuah Tiran in Bernarda Žarn.
Od habsburškega dvora do pariške giljotine
Marija Antoinetta je živela in umrla v času usodnih zadnjih rojalističnih vzdihljajih pred rdečim zastorom francoske revolucije. Tako v obravnavanem času kot njeni zgodbi se stikajo poti evropske zgodovine in francoske revolucije, Antonietta pa si je želela življenje, odmaknjeno od kraljevskih ceremonialov in dvorne etike, ter s tem povzročila številna obrekovanja.
Marija Antoinetta, petnajsti otrok habsburškega cesarskega para Marije Terezije in Franca I., se je pri 14 letih poročila s francoskim prestolonaslednikom Ludvikom-Avgustom, po smrti kralja Ludvika XV. pa je kot žena Ludvika XVI. postala kraljica Francije in Navarre. Sprva je ljudstvo navdušila s svojo lepoto in simpatičnim značajem, a pozneje so jo, češ da je razuzdanka in promiskuitetna, vse bolj sovražili. Začetek konca se je za Marijo začel z vrhuncem francoske revolucije, ko so Ludvika XVI. strmoglavili, kraljevo družino pa zaprli. Devet mesecev po usmrtitvi moža so tudi njo oktobra leta 1793 na podlagi obtožbe izdaje obglavili na giljotini.