Pogovor s Stefanovskim, ki je bil do konca devetdesetih let, ko se je preselil v Veliko Britanijo, eden vodilnih gledaliških osebnosti nekdanje skupne države, bo danes ob 18.00 v Kazinski dvorani SNG Maribor, v živo pa ga bo mogoče spremljati tudi na spletni strani sklopa Življenje na dotik.
Biografija enega vodilnih makedonskih dramatikov in scenaristov obsega eseje, znanstvena dela in drame. Slednje so doživele številne uprizoritve, televizijske in filmske priredbe, prebirati pa jih je mogoče v več jezikih. Prav njemu gre zasluga, da je Akademija za gledališko umetnost v Skopju dobila oddelek za scenaristiko, kjer je bil do leta 1998 tudi redni profesor. Od leta 2003 živi v Canterburyju, kjer je bil profesor na tamkajšnji Christ Church University. Predaval je tudi v ZDA in na Norveškem, je član mednarodnega PEN-a in Evropskega kulturnega parlamenta. Od leta 2004 je član Akademije znanosti in umetnosti Republike Makedonije. Stefanovski se ukvarja z metodologijo in teorijo pisanja dramskih besedil in scenarijev, praktičnim pisanjem dramskih besedil kot tudi z zgodovino kulture in kulturnimi politikami. Prav tako se podpisuje pod gledališka in televizijska dela.
Kaj nas Odisej nauči o današnjem času?
Ta teden je mariborsko premiero doživela njegova drama Odisej, ki raziskuje dva tematska sklopa - vrnitev in dom. Makedonski režiser Aleksander Popovski ju razume v smislu temeljnih bivanjskih vprašanj sodobnega človeka. Drama se ne ukvarja z zgodovino, ampak sodobnostjo, arhetipske situacije iz grških mitov so zgolj izhodišče za razkrivanje ali bolje razumevanje razmer in situacij v današnjem času. Ob besedilu o človeku, ki je nekoč bil velik junak, zdaj pa na neki obali s Kalipso obuja spomine na velike čase in rušenje Troje, je Popovski potegnil vzporednico z vojnami, ki so pred manj kot dvema desetletjema vihrale na območju nekdanje Jugoslavije.
Večno iskanje zatočišča
Stefanovski se je v drami dotaknil vprašanja zatočišča, po katerem hrepenimo vse življenje. "... Za nekoga je to zatočišče otroštvo, za drugega prva mladostniška ljubezen, za tretjega rojstni kraj. Za Odiseja je to bila Itaka. Z leti postaja to nemirno iskanje vse globlje in negotovo. Zdi se, da je vse nestabilno, razen te iluzije stabilnosti, ki nas - tako kot upanje - nikoli ne zapusti. Človeška potreba po zgodbah je nenehno hrepenenje po doseganju te iluzije, ki je še posebej močna pri tistih, ki jim je Itaka - gledališče!" je zapisal za gledališki list.
Predstava, ki je nastala v koprodukciji SNG Maribor z gledališčem Ulysses Brioni, gledališčem Gavella Zagreb, Ateljejem 212 iz Beograda, Festivalom Sterijino pozorje ter Srbskim narodnim gledališčem iz Novega Sada in Teatrom navigator iz Skopja, je bila julija premierno uprizorjena na Brionih. Gre za prvo veliko mednarodno koprodukcijo gledališč iz držav nekdanje Jugoslavije, pri kateri sodeluje tudi mariborska Drama. Naslovno vlogo Odiseja igra Ozren Grabarić, Penelopa je Anita Mančić, Telemah igralec mariborskega gledališča Branko Jordan in Atena njegova kolegica iz iste hiše Nataša Matjašec Rošker. Igrajo še Svetozar Cvetković, Boris Isaković, Jasna Đuričić, Dijana Vidušin, Franjo Dijak in Nikola Ristanovski. Za dramaturgijo je v predstavi poskrbela Dora Delbianco, za scenografijo Ivana Radenović, za kostume pa Marita Ćopo.