Razprodano predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, so izvedli na dvorišču Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu. V uprizoritvi ene najbolj uprizarjanih dram 20. stoletja nastopajo Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk.

“Ivica Buljan, prototip režiserske veličine”
Predstavo, ki so jo premierno uprizorili septembra 2022, je za Dalmacija Danas pohvalila kritičarka Magdalena Mrčel. Med drugim je zapisala, da je Buljan prototip režiserske veličine, njegov ustvarjalni tim pa je prav tako na visoki ravni. "Vizualni vtis predstave Kdo se boji Virginie Woolf?, drame, ki je doživela svoje z oskarjem nagrajeno filmsko priredbo, nastaja na tisti tanki meji med 'not trying too hard' in ekspresionističnim prizorom, ki s svojimi liki, barvami in čustvi preoblikuje emocije."

“Utelešenje vrhunca igralskega poklica”
Pohvalila je tudi posamične igralske vloge in med drugim zapisala še, da si bodo igralce lahko zapomnili kot "utelešenje vrhunca njihovega poklica, fascinantno prilagodljive, osredotočene, neskončno razgaljene, ranljive in ranjene, eksplozivno dramatične v poplavi čustev, ki so jih tako surovo resnično vrgli pred nas". Zapiše še, da je to “ena tistih predstav, zaradi katerih razumemo, zakaj igralci pravijo, da potrebujejo 'močno glavo' – predstava, ki te tako pretresa, da si želiš, da bi se ta agonija končala, a hkrati izvedena tako, da si ne želiš, da bi umetniška imaginacija dosegla svoj konec".

Navdušenje je po ogledu predstave izrazila tudi hrvaška pisateljica Borica Jelušić, ki je zapisala, da sta Mini teater iz Ljubljane in Mestno gledališče Ptuj pripravila pravi poklon za sladokusce. "Močna, mračna energija v interakciji likov, ki prebija lupino meščanskega in akademskega življenja ter se preliva v cinične replike, inhibicije in frustracije, neizogibno dosega rob ekscesa. Občutek, da na odru vlada veliko več osebnosti, kot so štirje določeni protagonisti. Razpadanje v različnih fazah; laž in prevara kot sedativ v neznosni resničnosti. Neka drhteča anima, ki se skuša prebiti skozi mračni labirint, da bi našla olajšanje v coni empatije. Buljanov podpis je superioren, vedno povzdiguje besedilo v višji, provokativen ton, nas vleče v igro in nam ne dovoli, da bi 'mislili na kaj drugega'," je zapisala.