V Mestnem gledališču ljubljanskem z Molierovim Skopuhom sklepajo letošnjo sezono na velikem odru. Po besedah režiserja Kobala je Skopuh komedija s situacijsko in besedno komiko, ki se ponaša z bogato kostumografijo in polno scenografijo, obenem pa vabi k razmisleku.

Moliere je problematičen avtor, od katerega lahko dobiš marsikaj, je dejal režiser komedije, ki prehaja v tragikomedijo in obenem predstavlja stičišče starega in novega. "Zato se bo kakšnemu gledalcu predstava zdela zaprašena, drugemu pa bo predstavljala eksplozijo svežine," je povedal Kobal.

Delo z igralsko ekipo je ocenil kot prijetno, mirno, duhovito in nestresno. Vesel je bil dela z Gregorjem Čušinom, ki mu je dodelil vlogo skopuha Harpagona. Pripisal mu je živahnost komedijanta in vse prvine igralca "commedie dell'arte", ki je vešč hitrih miselnih obratov in zasukov.

Čušin je izrazil hvaležnost Kobalu, da mu je omogočil način igre, ki mu je ljub. Omenil je, da je pred leti že igral v Molierovem Skopuhu in je zato tokrat imel nekaj manjših težav s prebliski iz takratne igre v Prešernovem gledališču.

Poglobljen razmislek o skopuštvu
Kobal je še poudaril, da je študij za predstavo zahteval poglobljen razmislek o značaju skopuha. Med drugim so po Freudu naštudirali analni značaj ter prišli do definicije "skopuha kot neke čudne živali z veliko sposobnostjo prilagajanja, ki izvaja teror in pušča za seboj žrtve".

Tudi dramaturginja Eva Kraševec je poudarila, da so se posvetili skopuštvu, ki je v verskem smislu eden naglavnih grehov, a hkrati tudi edini, ki ni privlačen in ne vzbuja sočutja. Kljub temu glavni lik na trenutke postane simpatičen in vzbuja sočutje, je dodala.

S skopuštvom Harpagona je Moliere kritiziral takratno družbo, v liku pa lahko, tako Kraševčeva, vidimo posameznika, ki se nikakor ne more prilagoditi družbi. Skopuštvo je dramaturginja aktualizirala z dvema fenomenoma: s hiperpotrošništvom, za katerim se po njenem mnenju skriva skopuštvo, kar je pojasnila s primerom: "kupiš dva dobiš tri", ter s skopostjo čustev.

Lektorica Maja Cerar je dejala, da predstava, za katero so vzeli prevod Aleša Bergerja, temelji na zbornem jeziku. Moliere je bil, kot je pojasnila, velik mojster besedne komike. Njegova komedija je po obliki in načinu klasicistična, kar se kaže v načelu jasnosti in razločnosti. Besedilo je od igralcev zahtevalo veliko kondicije za neprekinjeno koncentracijo ter jezikovno rafiniranost, je še poudarila.

V predstavi poleg Čušina igrajo še Jurij Drevenšek, Ana Dolinar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Marko Simčič, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Boris Kerč, Tomaž Pipan in Silvij Božič. Za scenografijo je poskrbel Marko Japelj.