Drama prikazuje svet, v katerem ženske še zmeraj in vedno znova bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Drama prikazuje svet, v katerem ženske še zmeraj in vedno znova bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Uprizoritvena različica besedila je nastala z ekipo ustvarjalcev predstave med vajami, ki so potekale že na začetku leta. Zaradi epidemije bo premiera šele nocoj, opisujejo v Prešernovem gledališču Kranj. V predstavi igrajo Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Gaja Filač, Miha Rodman in Aljoša Ternovšek.

Besedilo lepe vide lepo gorijo je Simona Semenič napisala za Prešernovo gledališče po naročilu. V gledališču so se v želji po uprizarjanju sodobnih slovenskih dramskih besedil z avtorico dogovorili za besedilo, ki bi obravnavalo tematiko enega osrednjih slovenskih mitov – mit o lepi Vidi, in sicer v želji, da preizprašajo mesto in vlogo ženske v današnji družbi. Za svoje delo je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame (TSD).

Samosvoje in svobodne ženske, označene za čarovnice

Avtorica v besedilu opozarja na podobnosti s srednjim vekom, v katerem so bile samosvoje in svobodne ženske označene za čarovnice in obsojene na grmado. Kot ugotavlja Simona Semenič, tudi v 21. stoletju ni dosti drugače. "V drami predstavlja zgodbe o ohranjanju represivnih mehanizmov nadzora v sodobnem svetu, v katerem ženske še vedno bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši, boj za pravico do enakopravnosti, užitka in svobode."

Igralske upodobitve so ustvarili Gaja Filač, Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar in Aljoša Ternovšek. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Igralske upodobitve so ustvarili Gaja Filač, Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar in Aljoša Ternovšek. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Avtorica skozi njihove zgodbe opozarja na institucije nadzora v družbi, vključno z institucijo gledališča pri obravnavanju t. i. ženske emancipacije. Obenem pa razstira sprenevedavost prav teh institucij pri ohranjanju represivnih mehanizmov nadzora nad ženskim telesom, dušo, ženskim svobodnim vedenjem in izrekanjem, opisujejo v kranjskem gledališču.

Kaj pomeni nasilje znotraj lastne spolnosti in odnosa do materinstva?

Besedilo je zasnovano na osnovi petih monologov žensk, ki spregovorijo o različnih vrstah nasilja, od zgodovinskega sistemskega nasilja mučenja čarovnic do tega, kaj pomeni nasilje znotraj lastne spolnosti in odnosa do materinstva ter trenutne problematike o stvareh, ki so obravnavane kot zlorabe, "ampak so večinoma samoumevne in se jih da zlahka spregledati," je na novinarski konferenci pred premiero povedala režiserka Maša Pelko.

Predstava se zdi izjemno aktualna tudi dramaturginji Evi Kraševec, ki pravi, da je prav zdaj ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do zdaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja. Zaradi poguma za zdaj še redkih posameznic, ki so spregovorile o svoji izkušnji, se po njenih besedah za to temo veča občutljivost družbe. In zato je pravi čas za tako igro – "neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih, ki jih je nujno zavzemati do teh tem."

Protagonistke predstave so
Protagonistke predstave so "sodobne čarovnice", katerih zgodbe zrcalijo dvoličnost družbe. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Scenografa uprizoritve sta Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik, kostumografinja Tina Bonča, avtor glasbe Luka Ipavec, svetovalec za gib Klemen Janežič, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Matej Pajntar, asistentka dramaturginje pa Lučka Neža Peterlin.