V Gallusovi dvorani Cankarjevega se je odvila premiera Ustavljivega vzpona Artura Uia, igre Bertolta Brechta, ki je nastala v koprodukciji ljubljanske Drame, Cankarjevega doma in EPK-ja Maribor 2012. "Gangstersko-politični šov", kot predstavo opisuje njen režiser Eduard Miler, določa velika aktualnost in angažiranost.

V naslovni osebi Artura Uia je Brecht povezal like Ala Capona in Adolfa Hitlerja, čikaške gangsterje iz časa velike recesije in zgodbo o vzponu nacizma. V karikaturno prikazanem svetu poslovnežev in gangsterjev je zlahka mogoče prepoznati osebe iz Hitlerjeve neposredne bližine: tako je Ernst Röhm postal Ernesto Roma (Bojan Emeršič), t. i. poslovni tajnik in desna roka Uia, Joseph Goebbels cvetličar Giuseppe Givola, Hermann Göring pa gangster Emanuele Giri (Janez Škof); Paul von Hindenburg je ostareli, nekoč strogo pošteni Dogsborough (Aleš Valič), ki s svojim neomadeževanim imenom ščiti Uieve prve zločine, pruski junkerji so predstavljeni kot cvetačni trust, ki v skrbi za svoje interese privoli v Uievo izsiljevanje …

Resnično, vse preveč resnično
Tudi potek igre temelji na resničnih dogodkih: škandal s pomočjo delavcev na pristaniškem doku na škandalu s pomočjo vzhoda, požig skladišča zelenjadnega trgovca na požigu Reichtaga, pokol Ernesta Rome in njegovih spremljevalcev na noči dolgih nožev, usoda mesta Cicero na Anschlussu Avstrije … Igra je napisana v slogu Brechtovega epskega gledališča, v verzih in s prologom, ki predstavi like in napove dogajanje.

Tumor, ki se počasi razširi
V naslovni vlogi se bo preizkusil Jernej Šugman, ki je svoj lik opisal kot bolestnega egomana, ki vse svoje ambicije usmerja v lasten vzpon. Za dosego cilja mu ni nič sveto, ne prijateljstvo in ne življenje. "To je grozljiva lastnost. Pravzaprav je vsečloveška, vendar če je podprta z okoliščinami, kot so bile v Hitlerjevem času, ko so mu bila vrata vseskozi na stežaj odprta, se tak tumor lahko razširi," pravi Šugman.

Dramo napisal, ko je na Finskem čakal na ameriški vizum
Nemški dramatik je Artura Uia napisal leta 1941, in sicer - ker je bil tik pred emigracijo v ZDA - za ameriško občinstvo. Po besedah dramaturginje in avtorice priredbe Žanine Mirčevske igra govori o tem, kako kratka je pot do oblasti za psihopate, ki z diktatorskimi režimi, koruptivnim sodstvom in likvidacijami popeljejo družbe v propad.

V predstavi iz prizora v prizor kaže, da bi bilo Hitlerjev vzpon mogoče preprečiti, vendar so imeli sodelujoči že tako umazane roke, da so k njegovemu vzponu le še pripomogli. Ključno sporočilo besedila je, tako Mirčevska, da je treba brezkompromisno vztrajati ter se upirati.

Tehnične prednosti večjega odra
Gallusova dvorana s približno 1.500 sedeži le redko gosti gledališke predstave, toda direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik verjame v velik uspeh projekta in dober obisk. Programski stroški za predstavo so znašali 200 tisoč evrov.