Festival so v Beogradu odprli s predstavo koreografinje Marie Chuinnar, do 30. septembra pa se bodo na njej zvrstile predstave z vsega sveta, ki sta jih izbrala selektorja Anja Suša in Bojan Dordjević. Kot obljubljata, si lahko obiskovalci obetajo pravo mero verbalnega in plesnega gledališča, prikrajšani pa ne bodo niti za prikaz tokov, ki obvladujejo sodobno gledališče.
Ljubljansko gledališče bo nastopilo s predstavo Ena in druga Botha Straussa v režiji Ivice Buljana, organizatorji pa so jim za postavitev namenili 28. september. Predstava Ena in druga je bila v SMG-ju premierno uprizorjena letos, le dobro leto po krstni uprizoritvi v Münchnu. V njej igrajo Marinka Štern, Olga Kacjan, Janja Majzelj, Matej Recer, Niko Goršič, Dejan Srhoj, Maruša Geymayer-Oblak, Robert Prebil, Ivan Rupnik, Olga Grad in Lado Leskovar, ki so se vživeli v burko o dveh ženskah, ki sta ljubili istega moškega in ki imata obe njegovega otroka.
Okupiran bo ves Beograd
Večina nastopajočih na BITEF-u bo iz tujine, saj so si organizatorji želeli dati besedo predvsem tujim režiserjem, kritikom, teoretikom, producentom, direktorjem in selektorjem gledaliških festivalov. Udeleženci bodo zavzeli praktično vsa beograjska gledališča, medtem ko bo predstavitvi novih smernic, ki jih sprejemajo srbska gledališča, namenjena t. i. revija Showcase.
Brook spet v mestu
Organizatorji so še posebej ponosni, da jim je na jubilejno izvedbo festivala uspelo privabiti goste, ki so sodelovali tudi pri njegovi ustanovitvi leta 1967. Peter Brook bo tako dokazal, da je še vedno zelo dejaven, saj bo gledalcem ponudil predstavo Sizve Banzi je mrtev, v kateri nastopata dva znana afriška igralca iz Malija in Konga, tudi podpisana kot soavtorja priredbe besedila.
Andersen v resnici ni mrtev?
Med posebne pozornosti vrednimi predstavami naj bi bile po zagotovilih avtorjev tudi Samo izgleda, da sem mrtev danske avtorice Kirsten Delholm, ki je navdih našla v dnevnikih slavnega rojaka Hansa Christiana Andersena, Jalova zemlja je predstava skupine Dakar iz Amsterdama, z Utvo Antona Pavloviča Čehova v režiji Arpada Schillinga pa naj bi gledalci dobili možnost videti postavitev, za katero so kritiki zapisali, da je ena najenostavnejših, hkrati pa tudi najbolj uspelih sodobnih uprizoritev Čehova v Evropi.
Beograjski festival bo za eno leto vrata zaprl s predstavo Ballet for Life, ki jo bo odplesala baletna skupina Mauricea Bejarta iz Lausanne v Švici. Balet za življenje bo prva predstava, s katero bo v srbskem glavnem mestu gostoval Bejart, z njo pa želi spomniti tudi na "kugo našega čas", za katero sta umrla dolgoletni plesalec Jorge Don in pevec Freddie Mercury.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje