Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitetni material za partizane in uporu pomagala kot kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem; medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Šolala se je v najboljših ustanovah
Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi. Od leta 1962 do leta 1993 je bila članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

Nastopala je povsod - tudi v breztežnosti
Njeno prvo srečanje s filmsko igro je bilo v filmu Jara gospoda režiserja Bojana Stupice leta 1953. Vloga je bila sicer majhna, a že takrat je Iva Zupančič pokazala, da zanjo ni majhnih in velikih vlog, da šteje edinole igralska prepričljivost, so zapisali v DSR-ju.

Zelo prepričljiva je bila tudi v vseh drugih filmskih vlogah - v utemeljitvi nagrade bert jih je naštetih le nekaj: Liza v Cvetju v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča, Lucija v Veselici režiserja Jožeta Babiča, Esterina mama v Klopčičevih Iskanjih, ravnateljica v filmu Krč režiserja Boža Šprajca ter babica v filmu L .. kot ljubezen Janje Glogovac.

Nastopila je tudi v številnih televizijskih vlogah, vse do njene zadnje, vloge igralke v kratkometražnem igranem filmu Nejca Levstika Talenti leta 2014.

S svojimi stvaritvami je Iva Zupančič plemenitila gledališke odre. Poleg angažmajev v MGL-ju in ljubljanski Drami je sodelovala pri avantgardnem, eksperimentalnem gledališču Oder 57, kjer je med drugim igrala v Antigoni Dominika Smoleta ter Otrocih reke Daneta Zajca. Naklonjena je bila tudi gledališkim iskanjem, inovativnim gledališkim režijam in eksperimentom - navsezadnje je ena od 14 igralcev in igralk na svetu, ki so v gledališkem eksperimentu Noordung Dragana Živadinova nastopili v breztežnosti.

Iva Zupančič je bila privržena tako klasičnim kot nekonvencionalnim pristopom, obojim se je predajala z neverjetno energijo in željo, da bi vsakič odkrila kaj novega in izjemnega. Gledališka kritika je o njenih odrskih kreacijah med drugim zapisala, da je oblikovala vloge "z veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talentom za igrivo vedenje in barvito, sproščeno dikcijo".

Poslednja nagrada v dolgi vrsti priznanj
V svoji karieri je prejela več nagrad, med njimi leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Ruth v drami Harolda Pinterja Vrnitev, leta 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Elize Doolittle v drami Georgea Bernarda Shawa Pygmalion, leta 1997 pa Borštnikov prstan.

Ustvarila je za današnje čase nepredstavljivo število vlog, veliko je igrala tudi v radijskih igrah in recitalih ter v televizijskih igranih sporedih. "Iva Zupančič se je polnokrvno predajala vsemu, česar se je lotila," še piše v utemeljitvi.

Nagrado bodo 4. maja podelili v Slovenski kinoteki, na isti dan bo v ljubljanski Drami igralki v spomin potekala žalna seja.