"S svojo vztrajnostjo in vizijo mu je uspelo utreti pot na evropsko tržišče in obenem spremeniti način razmišljanja o zasebni instituciji na področju umetnosti," so v utemeljitvi nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo še zapisale članice žirije Dragana Alfirević, Teja Reba in Nataša Živković.

Nagrado mu bodo podelili ob koncu 11. bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 25. februarja 2023.

Slovenskemu sodobnemu plesu je plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač "zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu". Njegov opus obsega nekaj manj kot 40 avtorskih projektov in plesnih filmov, vodenje mednarodne skupine En-Knap in produkcijskega zavoda En-Knap ter ustanovitev in umetniško vodenje plesnega ansambla En-Knap Group in Centra kulture Španski borci, ki javnosti poleg lastne repertoarne produkcije kontinuirano predstavlja tudi del slovenske in mednarodne sodobnoplesne produkcije, še lahko beremo v utemeljitvi.

Kovač se je rodil leta 1962 v Trbovljah, živi in dela v Ljubljani. S svojo prvo samostojno predstavo Kako sem ujel Sokola v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja je doživel izjemen umetniški prvenec in tako rekoč iz nič uveljavil pojem slovenskega sodobnega plesa v kulturnem prostoru Evrope in širše, piše komisija.

Potem ko ga je revija Time Out nagradila z nagrado London Dance and Performance Award, je v Leuvnu v Belgiji pod okriljem festivala Klapstuk ustanovil lastno plesno skupino. Ta se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je bila leta 1994 ustanovljena produkcija EN-KNAP. Kot prvi predstavnik sodobnega plesa je istega leta prejel nagrado Prešernovega sklada.

Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji
Leta 2007 je po 14 letih projektnega delovanja ustanovil mednarodno plesno skupino EN-KNAP Group, prvi stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Kmalu zatem je bilo produkciji EN-KNAP zaupano vodenje Centra kulture Španski borci v Ljubljani, kjer je Kovač še danes umetniški vodja in programski vodja domačega ter mednarodnega programa.

Poleg 35 svojih odrskih projektov, s katerimi je gostoval več kot 500-krat v več kot 30 državah, deluje tudi kot gostujoči koreograf v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Izraelu in Južni Koreji. Njegov umetniški opus obsega tudi šest plesnih filmov, številne režije večjih prireditev in državnih proslav v Sloveniji ter mednarodno pedagoško delo. V času pandemije covida-19 je začel producirati plesna dela v tehnologiji VR – Stage360. Je slovenski partner v mreži Aerowaves – največji evropski plesni platformi. Za mrežo je v Ljubljani že dvakrat organiziral festival Spring Forward.

Je tudi pobudnik regionalne plesne mreže Pan-Adria, ki združuje sedem odrov iz Hrvaške, Italije in Slovenije.