Nagrado za dosežke v poklicnih gledališčih letos prejmeta Uroš Smolej, stalni član Mestnega gledališča ljubljanskega, in Alenka Tetičkovič, dramska igralka v svobodnem poklicu. Severjevo nagrado za dosežke v ljubiteljskem gledališču prejme Juša Berce, ki med drugim ustvarja tudi na Loškem odru, študentsko nagrado pa si delita Aljaž Jovanovič in Tjaša Ferme.

Še pred slovesno podelitvijo nagrad so na Loškem odru v Škofji Loki odprli fotografsko razstavo Vlastje Simončiča, ki je Staneta Severja v objektiv ujel v gledaliških in filmskih vlogah, po podelitvi pa je z monokomedijo Saše Pavček Al' en al' dva nastopil Aleš Valič.

Tri vloge, ki jih je Smolej oblikoval letos
Uroš Smolej se je letos odlikoval že s tremi vlogami - bil je Carter v igri Prasica debela Neila LaButa v režiji Saša Anočiča, Hamlet v tragediji Hamlet Williama Shakespeara v režiji Matjaža Zupančiča in Konferansje v muzikalu Kabaret Joa Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba v režiji Stanislava Moša.

Žirija, ki so jo ob predsedniku Vinku Möderndorferju sestavljali še Branko Šturbej, Mojca Kreft, Alen Jelen in Alenka Bole Vrabec, je posebej poudarila njegovo jasno in točno igralsko figuraliko, ki je v temelju osredinjena na karakterjev fizis. "Smolejeve karakterne drže, lahko bi jim rekli dramske skulpture, so sugestivne in že v izhodišču pomensko bogate, razmeroma obsežen izhodiščni pomenski volumen omogoča ukvarjanje z minimalističnimi psihološkimi nanosi," pišejo žiranti, ki jih je prepričala tudi igralčeva sposobnost, da daje gledalcu občutek, da njegove karakterje tvorijo pretežno detajli, ob tem pa ne izgublja pregleda nad osebo, ki jo upodablja.

"Gledalec pri opazovanju Smolejevih dramskih likov nikoli ni sam, saj mu družbo dela stalna navzočnost igralčevega ustvarjalnega nadzora, ki med drugim govori o tem, kako veliki talenti svojega kreativnega potenciala nikoli ne želijo prepuščati naključjem," je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Igralka, ki jo odlikujejo dar, delo, študioznost, predanost in pogum
V nasprotju s Smolejem Tetičkovičeva ne igra stalno v enem gledališču, ampak v zunajinstitucionalnih gledališčih. S svojim igralskim darom, z večletnim delom, s študioznostjo, predanostjo ter z ustvarjalnim pogumom je že vstopila v zrelo igralsko obdobje. Letos je ustvarila dve zelo različni vlogi, Evo Braun v monodrami Eva, Hitlerjeva Ljubica Stefana Kolditza v režiji Andreje Kovač, ki je nastala v koprodukciji Škuc gledališča in Cankarjevega doma, in stanodajalko Pat v komediji Tukaj Michaela Frayna v režiji Ivane Djilas, ki domuje v Mestnem gledališču Ptuj.

Po mnenju žirije je prav v zadnji sezoni dokazala, da se kot igralka zanimive interpretativne širine pogumno spopada z različnimi režijskimi pristopi, zahtevnimi gledališkimi projekti ter gledališkimi poetikami, da je sposobna odigrati žanrsko zelo raznolike vloge in da se ne ustraši niti najzahtevnejših igralskih vlog, ampak se pogumno spopade z njimi in jih obvlada. "Tetičkovičeva je umetnica s široko emocionalno in intelektualno refleksijo," menijo podeljevalci.

Nagrada, ki ni šla daleč
Severjeva nagrajenka za dosežke v amaterskem gledališču ne bo šla daleč po nagrado, saj ustvarja tudi na Loškem odru, medtem ko se je njena igralska pot začela v domačih Poljanah, kjer se je udejstvovala v ljudsko zamišljenih dramskih predstavah. Znala se je vživeti v prikupno, radoživo in neskončno vdano Meto v v Tavčarjevem Cvetju v jeseni, bila je preudarna ravbarska nevesta Lenka v Tavčar-Torkarjevem Ravbarskem cesarju, trdoživa Brina v Hofmanovi drami Dan in vsi dnevi, trdno na tleh in v življenju stoječa dekla Liza v Cvetju v jeseni.

Vrsto prepričljivih likov pa je po premoru ustvarila tudi na Loškem odru, kjer se ukvarja tudi z režijo. "Juša Berce svoje vloge živi, zato pa stopajo osebe, ki jih na odru oživlja, pred nas polne krvi in energije s trmastim prepričanjem, da imajo svoje mesto v življenju," pišejo žiranti.

Posamično reševanje vprašanj je vedno dobrodošlo
Študentsko Severjevo nagrado si bosta letos tako kot lani razdelila dva šudenta AGRFT-ja. Aljaž Jovanovič je prepričal v vlogi Sganarela v Molierovem Zdravniku po sili, kjer je z bravuroznim komedijantskim zanosom obvladal notranji in zunanji svet lika v odnosu do situacije, v kateri se na silo znajde kot zdravnik. Psihološka stanja in zunanjo komičnost je združil v enovit lok ter ga v nizu izdelanih podrobnosti realiziral kot verjetno človeško odzivanje in ravnanje. Poleg talenta in prizadevnosti je izkazal poseben ustvarjalni pristop, svojsko razmerje do snovi in izrazito posamičen način razreševanja vprašanj, piše v utemeljitvi.

Obet za slovensko igranje
Za Tjašo Ferme pa so podeljevalci zapisali, da je z vlogami Hermije v Shakespearovem Snu kresne noči ter Gospodične du Parcove in Martine v Molierovih komedijah Improvizacija v Versaillesu in Zdravnik po sili vzpostavila troje med seboj povsem različnih dramskih likov, v katerih pa je obenem izpričala svoj komedijantski talent, izjemno veselje in vero v igralstvo, a tudi že sposobnost samostojnega oblikovanja. S trojico likov je s svojo igralsko radostjo, iskreno odzivnostjo in izrazitim darom za notranjo dramatičnost dokazala, da je kot samosvoja osebnost obet za slovensko igralstvo, vanjo upajo podeljevalci.

Podelitev okoli dneva smrti
V Škofji Loki podelitev Severjevih nagrad vsako leto pripravijo okoli 18. decembra, dneva, ko je Stane Sever umrl - in tudi zadnjič stal na odru. 18. 12. 1970 je namreč v Ribnici na Pohorju nastopil s predstavo Krotko dekle Dostojevskega, še istega dne pa se je tudi izteklo življenje enega največjih slovenskih dramskih umentikov.