7. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo potekal do nedelje, bo tako danes odprla koprodukcija partnerjev iz Nizozemske, Norveške in Slovenije. Bienale, ki ga gosti Lutkovno gledališče Maribor, prireja Ustanova lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Kakovostna animacija in velika raznolikost
Selektor Uroš Trefalt je po ogledu 45 prijavljenih predstav uvrstil v tekmovalni program 11 predstav, ki jih po njegovih besedah odlikuje predvsem celovitost. Poudaril je še, da je slovenska lutkovna umetnost v primerjavi z obdobjem pred desetletjem in pol, odkar ne živi več v Sloveniji, "odrasla ter postala integralen in upoštevan del slovenske umetnosti."
Izpostavil je visoko raven animacije in veliko raznolikost slovenskega lutkarstva, ne le žanrsko, ampak tudi starostno. Med slabostmi pa je izpostavil lutkovne predstave, "videne z očmi dramskega ustvarjalca". "To je problem, ki muči slovensko lutkarstvo od samega začetka," meni.
V tekmovalni program bienala je uvrstil predstave, ki izpolnjujejo celovitost lutkovne predstave v vseh uprizoritvenih segmentih. "Gre za predstave, ki niso zanimive le z določenega pogleda, ampak delujejo homogeno, enotno, v kateri lahko občudujemo vsakega od teh pogledov," je pojasnil.
Največ predstav je iz obeh lutkovnih gledališč
V izboru je največ predstav Lutkovnega gledališča Maribor (Ko je Šlemil šel v Varšavo, Janček ježek, Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., Salto mortale). Sledijo Lutkovno gledališče Ljubljana (Bestiaires, Ti loviš!, Laila in Močeradek gre čez cesto), Lutkovno gledališče Fru Fru (Vidkova srajčica), Gledališče AEIOU (Ti in jaz) in Društvo Moment (Jaz, legenda). Najboljše bo izbrala žirija v sestavi Zlatka Boureka, Barbare Bulatović in Matjaža Pograjca.
Poleg predstavitve smetane slovenske lutkovne ustvarjalnosti preteklih dveh let je pomemben cilj bienala po besedah direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Mojce Redjko tudi druženje in izmenjava izkušenj med lutkovnimi ustvarjalci in predstavitev slovenske lutkovne produkcije svetu, zato se bo festivala udeležilo tudi okoli 20 tujih selektorjev festivalov ali direktorjev gledališč.
Klemenčičeva nagrada Zlatku Boureku
V Lutkovnem gledališču Maribor so pripravili tudi bogat dodatni program. Med drugim so v mariborskih Minoritih odprli razstavo izdelkov treh pionirjev povojnega slovenskega lutkarstva, v KID Kibla pa je na ogled razstava lutk hrvaškega lutkovnega mojstra Zlatka Boureka. Boureku bodo na zaključni prireditvi v nedeljo tudi podelili Klemenčičevo nagrado kot priznanje za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. Do leta 1998 jo je podeljevalo Društvo Klemenčičevi dnevi, od leta 2009 pa jo podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija.
Besedilo pred specifičnostjo lutkovnega medija?
Bourek bo imel v okviru bienala tudi predavanje, prejšnja selektorica Amelia Kraigher pa bo vodila pogovore o predstavah. V nedeljo bo pred slovesnim zaključkom potekal še simpozij na temo lutkovne dramaturgije, na kateri se bodo govorci na čelu s Trefaltom spraševali, ali obstaja lutkovno besedilo. Tema izhaja iz selektorjevega spoznanja, da je v slovenskem lutkarstvu še vedno prevelika prevlada besedila nad specifično ustvarjalnostjo lutkovnega medija, kar se odraža v odrski poplavi besed in posledični izgubi "lutkovnosti".