Od konca devetdesetih se je Mroué s cenzuro v domovini spopadal tako, da jo je preprosto ignoriral in svojih scenarijev ni pošiljal v potrditev. Za to je moral seveda plačati ceno: vsako predstavo je lahko uprizoril le nekajkrat, po navadi je delal brez honorarja in na odrih, ki so malo umaknjeni od pogleda širše javnosti. Kljub temu so, na primer, njegovo predstavo Kako si je Nancy želela, da bi bilo vse prvoaprilska šala (2007) v domovini prepovedali. Foto: Mini Teater
Od konca devetdesetih se je Mroué s cenzuro v domovini spopadal tako, da jo je preprosto ignoriral in svojih scenarijev ni pošiljal v potrditev. Za to je moral seveda plačati ceno: vsako predstavo je lahko uprizoril le nekajkrat, po navadi je delal brez honorarja in na odrih, ki so malo umaknjeni od pogleda širše javnosti. Kljub temu so, na primer, njegovo predstavo Kako si je Nancy želela, da bi bilo vse prvoaprilska šala (2007) v domovini prepovedali. Foto: Mini Teater
Rabih Mroué, The People are Demanding
Instalacija Je Veux Voir (Hočem videti), ki je tranutno na ogled v Londonu, je nastala po tem, ko je Mroué leta 2008 pred kamero nastopil s Catherine Deneuve; igralka ga je med drugim spremljala na njegovem prvem obisku v rojstni vasi na jugu Libanona po izraelskem napadu leta 2007. Foto: Rivington Place (London)

V ponedeljek je Mroué v Cankarjevem domu predstavil projekt Gledališče z umazanimi nogami, danes ob 20.00 pa bo v Mini teatru na Križevniški predstavil svoje performativno predavanje Prebivalci podob.

Fotografija - ne vedno zanesljiv dokument resničnosti
V svojem t. i. "lecture performansu" Mroué problematizira kompleksno analizo uporabe in zlorabe podob v politične in ideološke namene v Libanonu in na Bližnjem vzhodu.

Prebivalci podob tako prinašajo tri zgodbe, ki se navezujejo na različne fotografije. Mroué v tem projektu, poroča stran Hürriyet Daily News, ironično in humorno komentira "fotografske intervencije", ki so bile uporabljene za politično propagando na ulicah Bejruta. Pri tem zadovoljuje potrebe poslušalcev, ki so slabo seznanjeni z zgodovino arabskih držav, in jim hkrati podaja nove informacije.

Leta 2009 je na performansu v Carigradu na primer zelo prepričljivo dejal: "Mislim, da je bila ta fotografija posneta po smrti Nasserja (nekdanji predsednik Egipta) in Haririja (nekdanji libanonski premier)." Poslušalci so se na njegovo izjavo odzvali s smehom, a so se hkrati zavedali, da je bila lahko fotografija zmanipulirana. S poudarjanjem absurdnosti fotografskih intervencij skuša Mroue opozoriti vse, ki ne dajejo dovolj velikega pomena fotografijam, ki jih obkrožajo v vsakdanjem življenju.

Sama predstava je še najmanj pomemben del predstave ...
Ob projektu Gledališče z umazanimi nogami, ki ga je Mroue v ponedeljek predstavil v Cankarjevem domu, je umetnik pojasnil, da njegova gledališka dela ne potrebujejo več dejanskega gledališkega prostora, ne igralcev, odra ali velike produkcije. "Vseeno mi je, kje bo predstava potekala ali koliko ponovitev bo imela. Pomemben je govor po delu; govor, ki umetniško delo opiše kot dovršen dogodek; govor, ki je tu in tam hkrati; govor, ki bo proizvedel ideje; govor, ki postane predstava sama in brez katerega se zdi, kot da se umetniško delo ni nikoli zgodilo ..." so organizatorji povzeli njegove besede.

Tretji obisk Ljubljane
Rabih Mroue se je rodil v Bejrutu leta 1967. Je igralec, režiser in dramatik ter eden izmed ustanoviteljev in član izvršnega odbora Bejrutskega umetniškega centra (BAC). Leta 1990 je začel uprizarjati svoje drame in se ukvarjati z videom. Lani je prejel nagrado za scenske umetnosti grant, ki jo podeljuje Fundacija za sodobne umetnosti v New Yorku. V Ljubljani je gostoval že dvakrat, in sicer s predstavo Iskanje pogrešanega uslužbenca leta 2005 na festivalu Exodos ter leto prej na festivalu Mesto žensk s predstavo Biokraphia. Njegovo delo je vključeno tudi v mednarodno kolekcijo Moderne galerije Ljubljana, Zbirka Arteast 2000+23.

V londonskem Rivington Place je trenutno na ogled Mrouejeva samostojna razstava The People Are Demanding (Ljudje zahtevajo), s katero se direktno odziva na politične dogodke v Libanonu in širši regiji, so še sporočili iz zavoda Maska, ki je zaslužen za to, da je Mroue znova obiskal Ljubljano.