Nikitin je pri postavljanju razstave sledil logiki mehanizmov, ki danes vzpostavljajo občinstvo in publiciteto. Izhajal je iz tega, da marsikdo danes postane viden tako, da javno izrazi svoja stališča. Pri tem izražanju pa postajajo politiki, mediji in posamezniki satirični, da bi tako njihov glas segel čim dlje. Ta način uporabljajo tudi alternativna desnica in neofašisti, pravi režiser.

Način diskurza, ki se uporablja v javnosti, po Nikitinovih besedah odpira tudi vprašanje svobode govora in tega, kaj sploh danes je alternativa oziroma avantgarda. Dramaturg predstave in umetniški vodja SMG-ja Goran Injac je omenil, da predstavo začenjajo z mislijo, da je "desno postalo tisto, kar je bilo nekdaj levo". V skladu s svobodo govora ima čisto vsak neki stvari pravico reči ne, kar je dikcija, ki si jo ta hip prisvaja desnica.

Nikitin je na oder postavil pet črnih klovnov, ki jih igrajo Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef in Stane Tomazin. V klovnskem slogu so predstavo, zasnovali zato, da k temam, ki jih odpira Nasprotje stvari, pristopijo na nekoliko bolj komičen, morda celo satiričen način. Pomembni temi v predstavi sta tudi potencialnost in ranljivost.

Nikitin je sin ukrajinsko-slovaško-francosko-judovskih migrantov, ki živi in pretežno deluje v Baslu. Režiser, ki nikakor ne sprejema delitve na nas in druge, se zadnje desetletje ukvarja zlasti z reprezentacijo in produkcijo resničnosti in identitete v politiki, gospodarstvu, religiji, osebnih zgodbah in umetnostih. Njegovi projekti raziskujejo izmuzljivo mejo med performativnim in iluzionističnim gledališčem.

Pri uresničitvi predstave so sodelovali še sorežiser Jan Krmelj in kostumografki in oblikovalki mask Vanja Djuran ter Lea Bratušek, za glasbene aranžmaje pa je po izboru režiserjev poskrbel Uroš Buh.