Za človeka, ki so ga nekoč krstili za 'največjo zgubo na svetu' (v zvezi s predsedniškimi volitvami), gre Alu Goru presenetljivo dobro. Foto: EPA
Za človeka, ki so ga nekoč krstili za 'največjo zgubo na svetu' (v zvezi s predsedniškimi volitvami), gre Alu Goru presenetljivo dobro. Foto: EPA
Neprijetna resnica
Neprijetna resnica je četrti najbolj gledan dokumentarec v ZDA; pred njim so Fahrenheit 9/11, Potovanje kraljevega pingvina in Sicko. Po vsem svetu je prislužil okrog 50 milijonov dolarjev.
Aida, Scala
Zeffirellijeva razkošna produkcija Aide je lani pritegnila veliko pozornosti - na žalost ne samo pozitivne. Ljudje so izžvižgali tenorista Robarta Alagno. Foto: EPA

Neprijetno resnico, poziv k varovanju okolja, ki ga je nesojeni ameriški predsednik izdal v knjižni obliki, nato pa pomagal pretvoriti še v filmsko uspešnico, čaka še eno utelešenje: v opero. In to ne bo kakšen projekt za hobi: Neprijetna resnica bo zaživela na "odru odrov", v milanski Scali. K sodelovanju so povabili italijanskega skladatelja Giorgia Battistellija, premiera pa je napovedana za leto 2011. Umetniški direktor Scale Stephane Lissner je na idejo menda prišel še preden je Gore za svoje naravovarstveno delo dobil Nobelovo nagrado za mir.

Arija o predvolilnem boju?
V knjigi (in filmu) Neprijetna resnica Gore globalne podnebne spremembe in naravne katastrofe opisuje v novi luči, z vizualno nazorno predstavitvijo, ki jo podpre s podatki iz več kot 900 strokovnih študij na to temo. Globalno segrevanje zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek, utegne sprožiti usodno verigo dogodkov, od številnih skrajnih vremenskih pojavov, poplav, suš, epidemij do množičnega izumiranja človeštva. Je pa res, da je Neprijetna resnica obenem tudi (vsaj delno) avtobiografsko delo, ki obnavlja dogodke iz obdobja neslavnih predsedniških volitev leta 2000 - zato je čisto mogoče, da bo v operi nastopil tudi lik samega Ala Gora.

Battistelli še ni komentiral, kako se bo (za to umetnost) nenavadne tematike lotil. Pravzaprav poznamo zelo malo oper, ki bi načenjale aktualna družbeno-politična vprašanja: taka je bila denimo v zadnjem času Dead Man Walking, delo Jaka Heggieja, ki tematizira smrtno kazen.

Scala se tudi brez Ricarda Muttija dobro znajde
Stephane Lissner
je na čelo Scale stopil pred tremi leti, ko je bila operna hiša po odhodu temperamentne zvezde Ricarda Muttija, ki jo je vodil dolgih 20 let, v globoki krizi. Lissner je dokazal, da je službi dorasel: občutno je povečal repertoar in obisk operne hiše, ki zdaj ponuja široko paleto, vse od starih "klasik" (na primer Aido v režiji Franca Zeffirellija) pa do prelomnih modernističnih del. Pred dnevi so na primer objavili, da bodo leta 2015, ko bo Milano gostil Expo, uprizorili 29 ur dolg operni cikel "zloglasno" hermetičnega skladatelja Karlheinza Stockhausena

Seveda pa Lissnerjev mandat ne mineva brez pretresov: decembra 2006 je napovedal produkcijo Voltairovega Kandida, v katerem naj bi pevci na oder prišli samo v spodnjih hlačah in z maskami italijanskih politikov, tudi Berlusconija; med drugim bi tudi plavali v morju iraške nafte. Opera je direktorja prosila, naj malo "oklesti satiro", a se ni dal: opera je (skupaj z Berlusconijem v spodnjicah) zaživela junija lani in doživela 7-minutne stoječe ovacije.

Ana Jurc