Boj z morjem je bil najljubši roman avtorice, iz iste avtobiografske snovi pa je nastal tudi njen pri nas mnogo bolj znani roman Ljubimec. Foto: Mini teater
Boj z morjem je bil najljubši roman avtorice, iz iste avtobiografske snovi pa je nastal tudi njen pri nas mnogo bolj znani roman Ljubimec. Foto: Mini teater
Stipe Kostanić
Stipe Kostanić je z Buljanom in Mini teatrom sodeloval tudi v pri nas precej uspešni predstavi McBeth after Shakespeare. Foto: Mini teater

V Mini teatru se je odvila slovenska premiera predstave Joseph v režiji Ivice Buljana, ki jo je navdihnilo poglavje iz romana francoske pisateljice in filmske režiserke Marguerite Duras Boj z morjem. Buljan si je zastavil zanimiv izziv: gledalca postaviti pred osebno in intimno odkrivanje erotičnih spominov.

Marguerite Duras (1914-1996), velika mojstrica paradoksalne moči jezika, v (svojem najljubšem) romanu Boj z morjem skozi zgodbo o erotični izkušnji spregovori o trenutku, ko doumemo naravo razrednega izkoriščanja.

Brezupni boj z naravo
Roman Boj z morjem (slovenski prevod Janka Modra je izšel pri Založbi Obzorja leta 1960; naslov izvirnika: Un barrage contre le Pacifique) govori o življenju družin malih kolonistov veleposestnikov v francoski Indokini na koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja, o vdovi in njenih dveh adolescentnih otrocih, Suzanne in Josephu. V ne dosti boljšem položaju kot tamkajšnje prebivalstvo in v želji, da bi obogatela, mati od kolonialne uprave kupuje zemljo, za katero pa se izkaže, da je nerodovitna, saj jo Tihi ocean redno poplavlja. Mati se pritožuje nad katastrom, ki jo je oropal, bojuje se proti naravi in zgradi jez v vnaprej izgubljeni bitki proti razrednemu izkoriščanju in naravni stihiji.

V izbranem odlomku, ki obsega eno celo poglavje iz romana, Joseph postane pripovedovalec, ki sestri govori v trenutku, ko je presekal popkovino občutij, ki ga vežejo za družino. Star je dvajset let, in medtem ko čaka na žensko, ki ga bo odtrgala od mame in sestre, jo takoj, ko se pojavi pred njim, prepozna v Lini, ki bo v njegovem življenju igrala dve vlogi, seksualno in materinsko, bo njegova ljubimka in zaščitnica.

Besedilo predstave je izpeljano iz narativnega sledenja romanu kot zaprti celoti. Njegov gledališki izraz telesno spremlja postopek branja. Izvajalec pri tem ne prinaša psihološkega stanja, ampak predvsem izgovarja pisateljičine besede.

Vse je na ramenih enega igralca
Za prevod in dramaturgijo je poskrbel Zlatko Wurzberg, prostor pa je oblikoval tandem son:DA. Predstava, v kateri igra Stipe Kostanić, bo v hrvaškem jeziku, na voljo bo slovenski sinopsis. Pri produkciji so sodelovali Mini teater, Teatar ITD, Novo kazalište Zagreb in Queer Zagreb.