Predsednica žirije Vilma Štritof Čretnik in člani Matej Bogataj, Tomaž Gubenšek, Alja Predan in Darja Reichman so med 47 dramskimi besedili v finale uvrstili Matjaža Briškega (Križ), Evalda Flisarja (Akvarij), Žanino Mirčevsko (Odstiranje), Vinka Möderndorferja (Mrtve duše), Sašo Pavček (Al' en al' dva), Boštjana Tadla (Anywhere Out of This World) in Matjaža Zupančiča (Bolje tič v roki kot tat na strehi).

Letošnjega nagrajenca edine slovenske nagrade za dramska besedila bodo razglasili 26. marca na zaključni slovesnosti 35. Tedna slovenske drame.

Za dobra prihodnja besedila tudi delavnica
Nagrado v spomin na Slavka Gruma podeljuje Prešernovo gledališče iz Kranja, ki je na lanskem Tednu slovenske drame prvič organiziralo tudi delavnice dramskega pisanja. Ker so bili udeleženci in mentorji nad dogajanjem, pri katerem je sodelovala tudi revija Sodobnost, navdušeni, so lani septembra pripravili še eno delovno srečanje.

Žirija utemeljuje
Žirija je v obrazložitvi nominacije Matjaža Briškega izpostavila besedne igre, nesmisle in ponavljanja, okreten in gladek jezik ter dogajanje, ki je hkrati abstraktno in dovolj aktualno. Križ se napaja iz strniševske mračne grotesknosti, na drugi se dovolj domišljeno in spretno ukvarja s samozažiranjem v lastno verbalno mesovje, je zapisala žirija.

Evald Flisar se v Akvariju ukvarja s pornografijo in medijskim kičem, njegov glavni akter izhaja iz sveta "navzkrižne in počezne kopulacije in podobnih ekscesov po tem", iz katerega se nato umakne. Po razkritju podobe samote in samozadostnosti pa se drama katarzično odpre in ponuja možnost prehoda.

Žanina Mirčevska se v Odstiranjih loti odnosov med učiteljico, učencem in hišnikom, ki jih analizira oblikovno in jezikovno. V drami prevladujejo monologi, prehodi med notranjim in zunanjim svetom pa so zelo neizraziti. "Odstiranje je drama, ki ji uspe vzpostaviti angažiran odnos do sveta, odnose med dramskimi liki izpisati vešče in sveže, istočasno pa obdržati kompaktnost notranje strukture," svojo izbiro utemeljuje žirija.

Humor, ki prevladuje v Mrtvih dušah Vinka Möderndorferja, je črn, grobarski, s katerim avtor opisuje politično situacijo, v kateri protagonisti prekopavajo kosti in preštevajo mrtve, namesto da bi prestavili svoja videnja in načrte za prihodnost. Möderndorferjevo delo je močna satira, v kateri so govorjenje o spravi in simbolnem pokopu mrtvih le kulise za politične igrice.

Saša Pavček se je v monokomediji Al' en al' dva? lotila že večkrat obdelanega motiva dvojčkov, ki ga je pripeljala do absurdnega preispraševanja človeka srednjih let, ki se nenadoma sooči s svojim drugim in drugačnim jazom. Igra v primorskem narečju je polna bogatih in sočnih metafor, premišljena dramaturgija pa ustvarja tudi potrebno napetost, do katere pride pri drečanju primorskega in "tujega"dvojčka.

Nedavno tega so v SNG-ju Drama Ljubljana uprizorili delo Boštjana Tadla Anywhere Out of This World, ki govori o poskusu vrhunskih znanstvenikov, da bi ustvarili "krasni novi svet". V slovenskem dramskem prostoru je to precej neobičajna tema, dramo pa so označili kot psihološki triler, znanstveno fantastiko in melodramo. A zgodba kljub temu lepo teče, dokler njenega napredka ne ustavijo politični in gospodarski lobiji.

Matjaž Zupančič je napisal komedijo, ki se odlikuje po različnih vrstah humorja ter situacijski, besedni, karakterni, absurdni in postmoderni komiki. V drami se znajde osem sodobnih tipov ljudi, ki jih avtor zapelte v situacije ljubezenskega in tatinskega absurda. Razplet drame, v kateri dva prešuštnika sanjata o ljubezenskem gnezdu, ki ga nato oropata dva tatova, je predvidljiv, a zato nič manj komično dovršen.