Najprej so v Berlinu odpovedali (in nato na spored vrnili) menda preveč krvavo opero Idomeneo, nato je v milanski Scali sredi Aide z odra odkorakal tenorist Roberto Alagna, zdaj pa je za razburjenje poskrbel režiser Calixto Bieito. Že ko je lani napovedal, da bo režiral le redkokdaj uprizarjeno opero Wozzeck Albana Berga, je bilo jasno, da sporni umetnik z vidnimi učinki ne bo skoparil - a ko so se na odru pojavila gola trupla in bruhanje, se je španska družbena smetana začela razburjati.

V drobovju industrije
Beito se je z opero Wozzeck, ki jo je lani v koprodukciji z gledališčem Liceu prvič uprizoril v Barceloni, ta teden predstavil tudi v Kraljevem gledališču v Madridu. Scenografija predstave močno spominja na ekspresionistično filmsko mojstrovino Fritza Langa Metropolis, kar poudarja sporočilo človekove odtujenosti v tehnokratskem svetu. Beito je hotel v gledalcih z uporabo cevi zbuditi asociacijo na ogromen želodec, ki prebavlja in na koncu izpljune množice anonimnih, bolnih delavcev.

Ko se je na odru pojavil lik Doktorja, ki je začel razkosavati truplo, so začeli tisti bolj rahločutni gledalci zapuščati dvorano, slišati pa je bilo tudi medklice, češ da je dogajanje na odru nespodobno. Mnogi tako sploh niso dočakali zadnjega prizora, v katerem so vsi nastopajoči goli. Ko se je prišla umetniška ekipa priklonit, so bili dirigent in glavna pevca (Jochen Schmeckenbecher in Angela Denoke) deležni stoječih ovacij, režiserju pa je velik del dvorane žvižgal.

Krvi in spolnosti se ni nikoli bal
Katalonec Calixto Bieito, ki v dramaturških krogih velja za režiserja z najbolj vpadljivimi zamislimi v evropskem gledališču, je znan tudi kot "Quentin Tarantino opere". Za ilustracijo: na oder britanske Narodne opere je za Verdijevo opero Un ballo in maschera prinesel 14 straniščnih školjk (in na njih moške brez hlač), Mozartovo Ugrabitev iz seraja pa je "moderniziral" v zgodbo o prostituciji, drogah in nasilju. In za nameček - v postavitev Hamleta je vključil prizor oralnega seksa. Govori se tudi, da bo za gledališče priredil sporni roman Michela Houellebecqa, Platforma.

Bieito je že pred premiero priznal, da se boji odzivov madridskega občinstva, a poudaril, da je skušal ustvariti "nekaj lepega" - z opombo, da je imel pri tem v mislih "lepoto uničenja".

A. J.