V slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo nocj premierno uprizorili Izgubljeno čast Katharine Blum, ki je nastala po istoimenskem romanu nemškega nobelovca Heinricha Bölla v priredbi Blažke Pograjc Müller. Naslovno junakinjo, ki je žrtev medijskega linča, gnev pripelje do umora novinarja.

Izgubljena čast Katharine Blum, ki jo je režiral Matjaž Pograjc, sodi v sklop predstav letošnje SMG-jeve sezone, ki ga zaznamujejo tematike nasilja, revolucije in terorizma.

Krvava leta RAF-a
Dogajanje romana je postavljeno v 70. leta preteklega stoletja, ki so bila močno zaznamovana z duhom terorizma. Levičarski intelektualci so vzroke zanj pripisovali nemški politiki po drugi svetovni vojni, medtem ko sta desni politični spekter in del medijev za terorizem krivila levičarske intelektualce, pisatelje in evangeličanske teologe. Imenovali so jih "krušni očetje terorizma". Tudi Böll je postal tarča kritik in sovražnega govora, kar je leta 1972 uporabil kot navdih za roman.

Če so bile v Zvezni republiki Nemčiji po drugi svetovni vojni najpomembnejše politične teme predvsem gospodarski čudež, ponovna oborožitev in ponovna združitev obeh Nemčij, nobena ni bila bolj zavezujoča in boleča kot problematika RAF-a (Rote Armee Fraktion – Frakcija rdeče armade).

Ponos, ki junakinjo na koncu zlomi
Glavna junakinja romana Katharina Blum postane žrtev rumenega tiska, kar je aktualno tudi danes, opozarja direktorica gledališča Uršula Cetinski. Dramaturginja je roman označila za policijsko dramo, glavno junakinjo pa kot iskalko resnice, ki na svoji poti izgubi čast. Po besedah Pograjc Müllerjeve Blumovo zaznamujeta dve značajski lastnosti - zvestoba in ponos, ki pa postaneta smrtno nevarni: "Junakinja je unikum pokončnega človeka, ki je tudi danes redka vrsta". Predstava je po njenem mnenju zelo heterogena, saj jo sestavlja veliko časovnih preskokov, sumničenj, prisluškovanj in informacij iz različnih koncev.

Ko je bil tisk še vladar
Po režiserjevem mnenju se roman prvič bere kot tragedija, po več branjih pa tudi kot "komedija, na robu med smehom in jokom". V obdobju, v katerega je avtor postavil zgodbo, sta bila časopis in radio še pomembna vira informacij, pa tudi fotografija je bila pomembnejša od gibljive slike, zato so bile tudi zgodbe v tisku bolj odmevne.

Romana Šalehar, ki so ji v predstavi zaupali naslovno vlogo, pravi, da je takoj začutila Katharinino stisko. Občuduje junakinjin pogum in odločitev, da ostane zvesta sama sebi. Obenem predstava po njenem mnenju odpira tudi aktualno vprašanje o tem, "zakaj vsak sliši le tisto, kar želi". V predstavi igrajo še Matej Recer, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Neda R. Bric, Damjana Černe, Robert Prebil in Primož Bezjak. Scenograf predstave je Tomaž Štrucl, kostumografinja Mateja Benedetti, za glasbo pa je poskrbel Tibor Mihelič Syed.

Pet dni trajajoča zgodba govori o senzacionalističnem novinarstvu in o medijskem linču bulvarskega tiska, ki uniči življenje sedemindvajsetletne gospodinjske pomočnice Katharine Blum. Rumeni tisk jo brez stvarnih dokazov proglasi za "teroristično nevesto", ker je noč preživela z nekim Ludwigom Göttenom, obtoženim terorizma, čeprav se je zanj naposled izkazalo, da je bil navaden tat.