Gre za skupni projekt nemško-britanske skupine performerjev Gob Squad, sodelavcev različnih oddelkov berlinske Komische Oper in raziskovalnega laboratorija za nevrorobotiko na berlinski visoki šoli za tehniko Beuth. Od tam prihaja tudi robotov tehnični oče Manfred Hild, ki pred premiero napeto pričakuje, kako se bo na odru odrezala njegova stvaritev.

Kaj sploh dela človeka za človeka?
Myon je velikosti kakšnega sedem- ali osemletnega otroka, na sredini obraza se mu v slogu kakšnega kiklopa blešči kamerin objektiv, ob straneh pa ima namesto ušes nameščene mikrofone.

S projektom želijo predvsem dregniti v vprašanje, kaj človeka dela človeka, in kako se lahko neki predmet ali "preprosto bitje" pretvori vanj. Po igri Pigmalion irskega književnika Georgea Bernarda Shawa in svetovno znani uglasbitvi tega dela, ki jo je napisal Nemec Frederic Loewe za muzikal My Fair Lady, so ustvarili parafrazirano opero My Square Lady.

Seveda ima izbira tega dela sporočilno vrednost, saj je Shaw navdih za svojo igro našel v grški mitologiji, v kateri najdemo kiparja Pigmaliona, ki se zaljubi v eno izmed svojih skulptur, ki nato oživi.

Myon naj bi se na odru prek opere, ki jo najavljajo kot "elektrarno občutkov", naučil, kaj pomeni občutiti človeške občutke in jih tudi izražati. Vprašanje, ali je primeren za to učlovečenje ali celo za razvoj v pravo operno zvezdo, puščajo odprto do konca današnje premierne izvedbe. Po drugi strani pa je namen tega projekta tudi raziskati vprašanje, koliko občutkov je robot pravzaprav sposoben vzbuditi pri ljudeh.