Jasno začrtana zgodba o papirnati poroki, liki in razmerja med njimi, preprost konflikt, humoren zaplet in srečen razplet so Rossiniju ponujali notranje odlično strukturirano osnovo, ki pa je za učinkovit končni izdelek zahtevala tudi dobrega skladatelja-dramaturga - in prav v tem je Rossini pokazal svoj veliki talent. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Jasno začrtana zgodba o papirnati poroki, liki in razmerja med njimi, preprost konflikt, humoren zaplet in srečen razplet so Rossiniju ponujali notranje odlično strukturirano osnovo, ki pa je za učinkovit končni izdelek zahtevala tudi dobrega skladatelja-dramaturga - in prav v tem je Rossini pokazal svoj veliki talent. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Gledališki direktor
Naročnik Mozartove komedije Gledališki direktor, ki komično obravnava navadnim smrtnikom nevidno življenje v odrskem zakulisju oziroma zapleteno razmerje med glasbo in besedilom, je bil sam avstrijski cesar Jožef II. Delo, ki je bilo prvič uprizorjeno 7. februarja 1786 na provizoričnem odru v oranžeriji dvorca Schönbrunn, je pri priči doživelo sijajen odziv. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Glasbeni enodejanki sta bili na odru Linhartove dvorani Cankarjevega doma na sporedu v ponedeljek, sledita pa še 4. in 5. maja, vsakokrat ob 19.30. Predstavi sta nastali v režiji dr. Henrika Neubauerja ter pod dirigentsko taktirko maestra Igor Švara, tokrat pa dirigira orkestru SNG Opera in balet Ljubljana Aleksandar Spasić.

Opera Gledališki direktor, ki smeši rivalstvo med opernimi pevci, je bila večkrat predelana. Najuspešnejša je Schneiderjeva predelava, ki je doživela premiero 25. aprila 1845 v Kraljevi operi v Berlinu. V tej različici skuša koncertni mojster Philipp prepričati strica, gledališkega ravnatelja Schikanedra, da bi angažiral njegovo nevesto Uhlich, vendar ravnatelj noče sorodstva v svojem gledališču, še posebej, ker bi v vlogi raje videl slavno pevko Cavaglieri. Ko Schikaneder odhiti na vajo, Philipp Mozartu predstavi mlado pevko. Skladatelj je navdušen nad njeno pojavo; direktorja opozori na čudoviti glas nove pevke in dotedanja primadona Lange začuti, da je njen položaj ogrožen. Nastane temperamenten pevski prepir, ki ga skuša Mozart zaman pomiriti ...

Prvi poklicni izziv za mladega Rossinija
Ženitna pogodba
je Rossinijeva prva opera buffa, ki jo je napisal po libretu Camilla Federicija, ko je bil star komaj 18 let. Premiero je vodil avtor sam kot "maestro al cembalo". Zgodba nam posreduje zelo lepe koncertantne arije, ki v popolnosti razkrivajo nadarjenost zgodaj dozorelega mladega skladatelja.

V nekem angleškem mestu dobi trgovec Tobias Mill pismo od svojega kanadskega poslovnega partnerja Slooka s prošnjo, naj mu priskrbi dekle, primerno za zakon. Sprva presenečeni Mill mu sklene ponuditi svojo hčerko Fanny, ki pa je že zaljubljena v revnega Edoarda Milforta. Ko pride Slook iz Kanade po nevesto, je presenečen nad lepim sprejemom, tedaj pa se vse skupaj zaplete ...

Tokrat bomo lahko v Gledališkem direktorju prisluhnili Zdravku Pergerju, Slavku Savinšku, Sebastjanu Podbregarju, Mateju Vovku, Andreju Debevcu, Dejanu Vrbančiču, Valentini Čudnovi k. g., Rebeki Radovan, Veri Danilovi k. g. in Theresi Plut k. g., v Ženitni pogodbi pa Ivanu Andresu Arnšku, Jožetu Vidicu, Katji Konvalinki k. g., Urški Žižek, Sebastjanu Podbregarju, Martinu Sušniku k. g., Juretu Počkaju k. g., Robertu Vrčonu, Saši Čanu, Zoranu Potočanu, Eleni Dobravec in Barbari Sorč.