Dominanta preproste scene so bili trije vbočeni zidovi, od katerih se je eden bleščal v soju več deset podolgovatih reflektorjev; vsi zidovi so bili premični. In kadar so jih igralci – šesterica, ki ji je Tomaž Pandur namenil vlogo Nikole Tesle v različnih življenjskih obdobjih – v trenutkih največje napetosti zagnali po krožnih šinah, je s simulacijo grmenja pospremljeno kroženje treh monolitnih zidov ustvarilo približek privida turbine, ki poraja dvoizmenski tok. Enega izmed izumov Nikole Tesle.

Preprosta in kompleksna fantastičnost
Oblikovno sicer preprost scenografski element, ki pa mu ne moremo odreči pridevnika spektakularen. Ravno sopostavljanje preproste in kompleksne fantastičnosti pa je tista dihotomija, ki bi jo lahko skoraj postavili za vodilo celotne predstave Tesla Electric Company. Že začetni prizor betežnega in skoraj povsem golega Tesle, iz katerega skušajo nekateri vodilni možje ameriške znanosti, ki so kot taki seveda tudi v vlogi tistih, ki naj pomagajo okrepiti ameriško vojaško premoč v obeh poloblah sveta, poda sporočilno bistvo celotne predstave. Harpije, ki zasedajo mesta v eliti, je Tesla zanimal le kot sredstvo za doseganje njihovih lastnih ciljev.

Nerazumljeni asket
Za koprodukcijo gledališč Pandur.Theater in Ulysses bi lahko dejali, da utrjuje že zakoreninjene stereotipne predstave o znanstvenikih in svetu, ki jih obkroža. Gledališki Tesla je skoraj prototip izumitelja, kakršnega si pogosto predstavljajo že otroci. Nerazumljeni asket, čigar nesposobnost normalnega funkcioniranja v družbi tokrat še poudarjajo Teslove telesne pomanjkljivosti. Tesla skrotovičen na majhnem stolu, Tesla, ki ga 'meče' nenavadna tresavica (kot da bi ga priklopili na električni tok), Tesla, ki se, obkrožen z ljudmi, počuti kaj neprijetno in ga popade manija pregledovanja lastnega telesa …

Delovanje skozi mišljenje in mirovanje
Tesla sicer je glavni lik predstave, a obenem je tudi najbolj nedejaven. Pa vendar sta mirovanje in molk le navidezna. Vse, kar se dogaja na odru (evforija newyorške smetane, ki jo očara magičnost svetlobnih manifestacij elektrike, živahni novinarji, ki poročajo o Teslovi smrti, smešni natakarji in na trenutke skoraj histerične ženske), je pravzaprav sprožila Teslova 'dejavna nedejavnost'. Tesla namreč deluje v sebi. Tesla misli in miruje. In izdelki njegovih misli so tisti, ki sprožajo gibanje. Naj bo to gibanje strojev ali pa gibanje teles ljudi, ki jih Teslovo delo tako ali drugače očara.

Ko čustva prevladajo nad razumom
In najbolj to delo očitno očara kategorijo ljudi, ki je tokrat prav tako predstavljena stereotipno. Tu je tudi ženska. Ženska, ki čustva predstavi pred razum, zato je edina, ki Tesli stoji ob strani do konca. Tudi tedaj, ko je očitno, da se je zavestno odločil, da človeški civilizaciji ne bo več izdal nobene svoje skrivnosti. Usmiljena ženska. A tu je tudi zdolgočasena zvezda ameriške družabne scene, katere spolne fantazije Nikola Tesla, ki je bil nekaj let kot izumitelj neverjetnih čarovnij nekaj časa tudi sam velika zvezda svetovljanske Amerike, razvname bolj kot kopica zanjo verjetno 'bolj primernih' snubcev. Ženska pa ni le romantična, je tudi rahlo histerična, kar seveda skoraj zapovedano krhki lepotici tudi pripada.

Komični elementi ob tragični poti
Čeprav je zgodba, ki jo v sedmih slikah podata režiser Tomaž Pandur in scenarist Darko Lukić, tragična pripoved o usodi, ki vse prepogosto doleti velike ume, je v predstavo vpletenih nekaj komičnih elementov, ob katerih pa gledalcev – kot da bi se povsem poglobili v spektakelsko in tragično razsežnost predstave – ni popadel hujši smeh. Reference na burleske iz časov nemega filma so bile vpete v komično predstavo natakarjev, ki skoraj hektično zalagajo Teslo – tedaj skoraj ameriškega popzvezdnika – z jedili in s pijačami. Dva izmed najbolj humornih trenutkov pa sta zaznamovala začetek in konec predstave.

Poročanje novinarjev iz različnih držav, ki so temperamentu, značilnem za svoj narod, poročali o Teslovi smrti in njegovem novem znanstvenem odkritju, nas povrne v čas, ko je bilo novinarstvo veliko bolj kot danes še povezano z literarno umetnostjo in ni bilo zapisano zgolj objektivnemu poročanju. Epsko in dramatično poročanje Italijana, kratek, a učinkovit Američanov slog in natančna dolgoveznost nemškega novinarja so veliko povedali o času, v katerem je živel Nikola Tesla, poudarili pa so tudi kozmopolitski značaj dela Nikole Tesla, čigar izumi so spremenili način življenja po vsem svetu.

Forma nadvlada vsebino
Tudi za novi Pandurjev projekt bi lahko dejali, da daje prednost formi pred vsebino. Sporočilo in pravzaprav tudi skoraj celotna vsebina sta bili namreč gledalcu znani že kaj kmalu po začetku predstave. Poznejši prizori so sporočilo le še utrjevali z nekajkrat ponovljenimi istimi citati, podkrepljenimi z novo koreografijo in vizualnimi učinki. Predstava je pravzaprav mala sinteza vseh oblik gledališke umetnosti. Tragedija, melodrama, komedija, sodobni plesni teater in – če se malo pošalimo - celo muzikal, saj je del predstave tudi živi nastop dua Silence, katerega glasba je učinkovito soustvarjala atmosfero na odru.

Tesla Electric Company prinaša zadosti odmerkov očem privlačnih prizorov in je obenem dovolj zgoščena, da njen ogled ni niti malo mučen niti za tiste, ki jim sodobni teater sicer ni blizu. Proti koncu se včasih zazdi, kot da je predstava že v zadnjih izdihljajih, da je že dobila epilog, a vedno znova zaživi. A to je bil morda le plod domišljije obiskovalke, ki si je pri manj kot 15 stopinjah Celzija, torej pri temperaturi, ki utegne ogled predstave v Križankah zagreniti tudi največjim gledališkim entuziastom, zaželela hitro v praksi preizkusiti moč katere izmed naprav, katerih delovanje so omogočila ravno Teslova raziskovanja elektrike. Moč naprave, kot je električna peč, na primer.

P. B.