Ne glede na to, da Neapelj slovi kot mesto mafije, kjer bolj kot ne na ulici 'vladajo' odpadki in smeti, se mesto ponaša z eno najlepših evropskih opernih hiš, ki nosi ime San Carlo. Vendar pa je bila ta najstarejša še delujoča opera nujno potrebna popravil, ker je - če nič drugega - neznosna vročina že sredi maja onemogočala prijetno poslušanje opernih arij. Da bi v dvorano zavelo vsaj malo sveže sapice, so pred prenovo med predstavami puščali vrata kar odprta, kar pa je skupaj z zrakom prinašalo tudi zunanji hrup, kar je seveda motilo zbranost ljubiteljev operne glasbe.

Posvetne cerkve Italije
V obnovo je bila zato vključena tudi namestitev klime, je povedala vodja obnove, arhitektka Elisabetta Fabbri, ki je vodila tudi obnovi opernih hiš v Benetkah in Bariju, ki sta bili uničeni v požaru. Neapeljsko opero so dali leta 1737 zgraditi neapeljski Burboni, načrte zanjo sta naredila Giovanni Antonio Medrano in Angelo Carasale, nadomestila pa je porušeno gledališče San Bartolomeo, ki so ga zgradili leta 1621. "Operne hiše so prostori, napolnjeni s čustvi, in lahko pride do prepirov, vendar pa so tudi posvetne cerkve Italije in resnično združujejo ljudi," je o namenu oper povedala arhitektka Elisabetta Fabbri.

Ko mafiji ni več mar
Operna hiša San Carlo se ni v zgodovino vpisala šele z uvrstitvijo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ampak je prevzela že francoskega pisatelja Stendhala, ki jo je opisal kot oko slepečo in dih jemajočo, potem ko je tam videl premierni uprizoritvi Rossinija in Verdija. Vendar pa sta se ves blišč in lesket slovite operne hiše zamajala leta 2007, ko se je ta znašala na robu bankrota, za kar naj bi bil kriv zakon, ki je italijanske operne hiše razglasil za na pol zasebne ustanove. Drugod po državi sistem vsaj približno dobro deluje, v Neaplju pa se vplivna 'klika' bolj kot za kulturo zanima za ... streljanje ter prekupčevanje z orožjem in mamili.

(Pre)razkošne kostumografije
In ne glede na dobro umetniško vodstvo in ansambel je imela opera v zadnjih letih svojega delovanja 20 milijonov evrov izgube, kar pa deloma lahko pripišemo tudi temu, da so bile predstave kostumsko in scensko zelo razkošne, operi in celotnemu osebju pa je grozila ukinitev. Celotno zgodbo je potem rešil tedanji kulturni minister Francesco Rutelli, ki je odpustil vodstvo, stavba pa je šla v obnovo.

Kot je povedal Salvatore Nastasi, član ministrstva, ki ga je vlada določila za upravnika opere, je opera izkopana iz dolgov in vodenje bodo kmalu spet prevzele krajevne oblasti. "Ko sem leta 2007 prišel sem, je bil to za Neapelj nizek udarec, vendar Neapeljčani vedo, da živijo v velikem evropskem mestu, in jaz verjamem, da jih bo preporod San Carla opogumil k lastnemu preporodu."

Obnova končana v predvidenem času
Čeprav so bile operne hiše v Italiji pogosto žrtve ognjenih zubljev in se vedno znova znajdejo v središču vodstvenih bojev, iz katerih jih rešujejo državni upravniki, je bila obnova San Carla končana v predvidenem času in tudi s predvidenim proračunom. Poleg že omenjene klime je opera dobila novo visokotehnološko odrsko opremo, nove vadbene prostore in pa restavrirane štukature, zlate lističe ter drugo okrasje.