V ljubljanski Drami je gostovalo Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada s predstavo Milene Marković v režiji Ane Tomović. Z besedilom je dramatičarka leta 2005 gledališke hiše postavila pred izziv uprizarjanja najtežjih dramskih žanrov – pravljice. Barčica za punčke prepleta tragedijo, grotesko in farso, obenem pa je po besedah dramaturga Svetislava Jovanova izvirno "potovanje" od Sneguljčice in sedmih palčkov do Zlatolaske, Janka ter Metke in drugih kultnih pravljic zahodnoevropske tradicije.
Kot dramaturg je pri uprizoritvi sodeloval še Vuk Ršumović, scenografka je Ljerka Hribar, kostumografka Momirka Bailović, koreograf pa Saša Krga. V predstavi igrajo Jasna Đuričić, Draginja Voganjac, Milica Grujičić, Radoje Čupić, Nenad Pećinar in Radovan Vujović, na odru pa se jim pridružijo glasbeniki Ksenija Bašić, Milan Nenin, Lazar Novakov, Lav Kovač ter Siniša Mazalica.
Leta 2009 so jo na 54. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu razglasili za najboljšo predstavo, Darko Rundek je prejel nagrado za izvirno odrsko glasbo, avtorica pa Sterijino nagrado za sodobni dramski tekst. Đuričićevo so prepoznali za igralsko stvaritev, Radovan Vujović je prejel nagrado Fundacije Dare Čalenić za najboljšega mladega igralca, predstava pa je prejela tudi nagrado kritikov okrogle mize za najboljšo predstavo.
Ljubljanska Drama 'ponovi zgodbo'
Leto pozneje je besedilo prepričalo še enkrat, tedaj v izvedbi tokratne gostiteljice ljubljanske Drame in v režiji Aleksandra Popovskega. Barbara Cerar je bila nagrajena s Sterijino nagrado za glavno vlogo, za izvirno odrsko glasbo je bila nagrajena makedonska glasbena skupina Foltin, tudi ljubljanski predstavi pa so podelili še nagrado kritikov okrogle mize.
V pravljicah ni božanskega, samo čudežno
Barčica za punčke je zgodba dekleta, ki išče pristne odnose, vedno nekaj izgubi, ali pa vsaj ima tak občutek, in se nazadnje realizira kot umetnica. Besedilo z osrednjo protagonistko občuje prek pravljičnih junakinj, kot so Alica v Čudežni deželi, Sneguljčica, Zlatolaska in Palčica.
Scenaristka, dramatičarka in pesnica Milena Marković meni, da so pravljice zelo okrutne, ker pomenijo iniciacijo v svet odraslih. "V pravljicah ni božanskega, samo čudežno. Včasih celo sploh ne zmagajo tisti, ki imajo na začetku dobro izhodišče, ampak tisti, ki posedujejo čudež. Zato v tej igri nastopa neka umetnica."