Charles Dickens je seveda napisal tudi povest Božična pesem (Christmas Carol) o postopnem 'poboljševanju' na začetku zakrknjenega in skopuškega mizantropa, ki ga je v filmu tako mojstrsko upodobil Patrick Stewart (večina ga najbolje pozna kot kapitana Jean-Luca Picarda v Zvezdnih stezah). Vendar pa je Dickensov Oliver Twist prav tako primerna zgodba za predbožični čas. Gre vendar za roman o človeški dobroti in o 'čistem' srcu, ki na koncu mora biti poplačano za svojo krepost. Hkrati pa gre tudi za zelo aktualen roman.

Prisluhnimo najprej Blažki Müller Pograjc. Müller Pograjčeva je za predstavo režiserja Matjaža Pograjca dramaturško 'obdelala' Dickensov roman o osirotelem dečku, ki po nesrečnih peripetijah v sirotišnici in v tolpi izkoriščanih dečkov tatov najde topel dom pri dobrem gospodu Brownlowu. Dramaturginja je zapisala, da je bilo zanjo spopadanje z Oliverjem Twistom spopadanje z mnogimi drugimi zgodbami; “z nekaj spomini, ki me pahnejo v otožnost. Z nekaj srhljivostmi, s katerimi mnogokrat postrežejo časopisi in ki jih prebereš v afektu, saj jih drugače ne bi mogel.”

To so zgodbe iz časopisov, ki na laž postavljajo sodobno dobo, v kateri predvsem po ustanovitvi Organizacije združenih narodov, pa Sveta Evrope in drugih mednarodnih ustanov in režimov zagotavljanje človekovih pravic velja za absolutno primarno skrb politike; in v kateri so stare razsvetljenske vrednote enakopravnosti, enakosti pred zakonom in osebne svobode povsod priznane za vodila političnega 'poslovanja'. V resnici mora v tem krasnem novem svetu še vedno delati 218 milijonov otrok, starih od 5 do 17 let.

Laži in sprenevedanja imenitne viktorijanske dobe
Podobno lažniv je bil čas, v katerem je svojega Oliverja Twista napisal Dickens. Prva knjiga Oliverja Twista je izšla leta 1937. To je bilo tudi leto kronanja kraljice Viktorije. Njena vladavina je bila triumf britanskega imperija. Z izkoriščanjem bogatih kolonij je kraljestvo bogatelo, obenem pa je gospodarstvo, predvsem industrijo, 'hranil' tudi hiter tehnološki napredek. Druga plat te zgodbe o uspehu sta bila velik delež otrok, ki so morali garati v temačnih, vlažnih in hladnih tovarnah, ter huda revščina v na novo urbaniziranih okrožjih okoli britanskih velemest. To je realnost, o kateri govori Oliver Twist. V roman, ki je eden prvih primerkov socialnega realizma, je Dickens opozoril tudi na tolpe malih tatičev, ki služijo pogoltnim in ničkolikokrat tudi nasilnim gospodarjem; prav tako pa je opozoril tudi na tako imenovane zakone o revežih (Poor Laws). Le malo pred izidom Oliverja Twista, natančneje leta 1834, so namreč v Združenem kraljestvu sprejeli nove zakone o revežih (New Poor Laws), ki so sistem skrbi za revne centralizirali na ravni države in usmerjali vzpostavljanje delavnic, v katerih naj bi najrevnejši zaslužili vsaj za preživetje.

Po prevodu Otona župančiča
Dickensov je seveda roman 'velikega zamaha'. Slovenski prevod Otona Župančiča, na katerega se opira predstava, tako obsega precej prek 400 strani. Zato je morala dramaturginja pošteno 'zarezati' v Dickensovo besedilo. Ohranila je izvorno poanto in bistvene etape Oliverjevega popotovanja do toplega doma. Zaradi bogatega dogajanja je seveda tudi število igralcev veliko. V predstavi nastopa 16 igralcev, nekateri igrajo po več vlog, v množični prizor v sirotišnici pa so vključene tudi lutke. Zanimiva je bila odločitev Matjaža Pograjca, da glavno vlogo nameni ... ženski. Oliver Twist je tako Katarina Stegnar, ki je Pograjca, kot je dejal sam, vizualno najbolj asociirala na 'čisto srce'. O scenografiji, ki jo podpisujejo Estríhi in Ométi, režiser pravi, da je poudarjeno minimalistična. Gre za klančino, po kateri se gibajo igralci in se ob tem sprehodijo skozi vse prostore predstave - od ubožnice, londonskega podzemlja, zapora do zimske pravljice. Kostumografinja je Mateja Benedetti, ki je nekatere kostume zasnovala dvostransko; igralci, ki nastopijo v več vlogah, tako svoje kostume preprosto 'preobrnejo' in igrajo naprej. Pomemben pečat atmosferi v predstavi daje tudi avtorska glasba dua Silence.

Mali Dickens v tovarni loščila za čevlje
Charles Dickens je pri dvanajstih letih delal v tovarni loščila za čevlje. Njegovi starši so bili medtem v zaporu; v posebnem zaporu, 'specializiranem' za tiste, ki so se pregrešili kot veliki dolžniki. Omenimo še, da je leta 1840 le približno 20 odstotkov otrok v Londonu imelo za seboj vsaj nekaj let sedenja v šolskih klopeh. To je ozadje, na katerem je nastala zgodba o Oliverju Twistu, ki je po Blažki Müller Pograjc ena redkih zgodb o otroškem junaku, ki ni premeten in zvit, in ki do boljšega življenja pride zaradi čistega srca. Poleg tega gre za čustveno zahtevno predstavo, zaradi česar dramaturginja tudi meni, da morajo starši otroka na predstavo pripraviti. Predstavo ob glavni igralki na odru ustvarjajo še Neda R. Bric, Željko Hrs, Marinka Štern, Uroš Maček, Olga Grad, Ivan Godnič, Damjana Černe, Blaž Šef, Uroš Kaurin, Maruša Geymayer Oblak, Boris Kos, Ivan Peternelj, Janja Majzelj, Matej Recer in Robert Prebil. Oliver Twist na oder Slovenskega mladinskega gledališča tokrat prihaja tretjič. Prvič ga je režirala Balbina Battelino Baranovič v dramatizaciji Muriel Brown leta 1959, drugič ga je po Dickensovem romanu priredil in režiral Dušan Mlakar.