Člane ljubljanskega opernega ansambla je v razkošne kostume odel Alan Hranitelj. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Člane ljubljanskega opernega ansambla je v razkošne kostume odel Alan Hranitelj. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Turek v Italiji
Že pred 200 leti so umetniki navdih iskali v zapletih, ki jih povzročajo kulturne razlike. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Turek v Italiji
Kaj narediti, če ti skuša tujec speljati ženo? Foto: SNG Opera in balet Ljubljana (Barbara Stupical)

Čast, po več kot 20 letih uprizoriti opero v slovenskem kulturnem hramu v Trstu, je pripadla ljubljanski operi, ki predstavlja komične zaplete, ki se porodijo ob spopadu različnih kultur. Rossini in libretist Felice Romani sta se namreč ljubitelje opere namenila zabavati z nesporazumi, ki so posledica drugačnega razumevanja sveta pripadnikov zahodne in arabske kulture.

Vsega je krivo ljubosumje
Dvorjenje turškega princa Selima Neapeljčanki Fiorilli in ogorčenje njenega moža Geronia je režiral Vito Taufer, poti plesalcev na odru pa je začrtala koreografinja Mojca Horvat. Pred postavitvijo produkcije SNG Opere in baleta Ljubljana je moral Taufer temeljito premisliti, kako bi v dvorano kar najbolj učinkovito prenesel vrsto smešnih nesporazumov, ki jim botruje razvneto ljubosumje, s tem povezan strah Geronia pred izgubo žene, in soočenje pripadnikov dveh zelo različnih civilizacijskih krogov.

Vloge komičnih in na trenutke tudi tragičnih likov je Taufer zaupal Slavku Sekuliču (Selim), Paolu Rumetzu (Don Geronio), Martini Zadro (Fiorilla), Matjažu Stopinšku (Narciso), Ivanu Andresu Arnšku (Prosdocimo), Mirjam Tola (Zaida) in Mateju Vovku (Albazar). Pevci se po odru - njegovo podobo je načrtoval scenograf Samo Lapajne - sprehajajo v veličastnih kreacijah Alana Hranitelja.

Prelom v razvoju opere
Komična opera Turek v Italiji ni le eno najbolj zabavnih Rossinijevih del, temveč velja tudi za eno od prelomnih del v zgodovini opere. Libreto je namreč vpeljal lik pesnika, ki v resničnem življenju išče navdih za svojo dramo. Kmalu pa se pesnik iz pasivnega opazovalca življenja skrivnostno prelevi v čudežnega oblikovalca zapletov. Postane pravi "deux ex machine". V Turku v Italiji - opera je bila prvič predstavljena leta 1814 v milanski Scali - tako usode zakonskega para in zapeljivega Turka v veliki meri nemočno ležijo v rokah pesnika Prosdocima.