Premiera predstave Otroci sonca bo drevi ob 20. uri na velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana na Litostrojski cesti oz. v L56, kot je poimenovano prizorišče.

SNG Drama Ljubljana je to delo Maksima Gorkega iz leta 1905, ki velja za klasiko socialističnega realizma, do zdaj uprizorila zgolj enkrat, in sicer leta 1975. Po besedah ravnateljice ljubljanske Drame Vesne Jurca Tadel pa Otroci sonca v zadnjih letih doživljajo preporod na evropskih odrih. Med drugim jo je lani v Ljubljani prikazala tudi režiserka Mateja Koležnik z gledališčem iz Bochuma v Nemčiji.

Metafora položaja v sodobnem svetu
Ekipa ljubljanske Drame je študij igre za tokratno uprizoritev začela še na stari lokaciji in kot ugotavlja ravnateljica, jim je po vstopu v stavbo na Litostrojski, v kateri so začeli delovati konec avgusta, iz pogojno sprejemljivih prostorov uspelo narediti skoraj nemogoče.

Kot je še dodala ravnateljica, za Gorkega ugotavljajo, da ni bil le socialno usmerjen, temveč da so v njegovem delu začeli odkrivati tudi druge plasti. S svojo analizo, ki jo je Jurca Tadel označila za natančno in grenko, so v Otrocih sonca našli vzporednice tudi z današnjim časom, saj so v njih prepoznali "neverjetno metaforo položaja v sodobnem svetu".

Svet, ki se izgublja v utopičnem idealizmu
V ruskem imperiju leta 1868 rojeni Maksim Gorki je to dramsko besedilo napisal med prestajanjem zaporne kazni, v njem pa je izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se izgublja v sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju.

"Na svetu je mogoče videti milijone, ne pa stotin … in med milijoni raste sovraštvo. Vi, pijani od lepih besed in misli, tega ne vidite, jaz pa sem videla, kako se je sovraštvo iztrgalo na ulice in kako so divji in besni ljudje z užitkom pobijali drug drugega … Lepega dne bo njihova jeza treščila tudi po vas," izjavi ena od protagonistk drame.

Drama, ki jo je mogoče prilagoditi vsakemu času
Po besedah italijanskega režiserja Paola Magellija je bil Gorki ideološko blizu oktobrski revoluciji, čeprav v tistem času sploh ni bil v Rusiji, a je zaradi tega tudi plačal svojo ceno. "Ko vzameš v roke Gorkega, vstopiš v kontinent pisanja. Ni človek, ki bi kalkuliral dramaturgijo, ampak je človek, ki se daje kot tak, brez nekih rezerv," je dejal in dodal, da je zato ponekod težko identificirati teme, izločiti stvari in zadržati glavni tok dogajanja. Po njegovem mnenju so Otroci sonca eno težjih besedil Gorkega, predstavo pa je označil za zanimivo dvourno potovanje, skozi katero poskušajo opisati "depresijo, ki jo vsi živimo".

Dramaturginja Željka Udovičić Pleština je dodala, da je dramo mogoče prilagoditi vsakemu času. Tokratne ustvarjalce je v besedilu navdušila praznina eksistence, ki je brez konkretne akcije, socialistično-realistični trenutki pa na odru obstajajo kot ideja. Kot je še dodala dramaturginja, so želeli spregovoriti o tem, da intelektualne elite niso sposobne videti širše slike stanja, v katerem živijo. Lektorica Tatjana Stanič je pojasnila, da so pri postavitvi izhajali iz novega prevoda Boruta Kraševca, z govorom pa so sledili uprizoritvi, ki je nastala kot spoj klasičnega in sodobnega. V predstavi so uporabili celo onikanje kot neko staro podobo govora, v katero vdira sodobna govorica.

Prepričanje protagonistov, da bo lepota rešila svet
"Junakinje in junaki drame Otroci sonca se radi prepuščajo vizijam prihodnosti. Kot epigoni romantičnih zanosov nekega Idiota tudi oni verjamejo, da bo lepota rešila svet, poleg umetnosti, razuma, napredka, le da je njihovo razumevanje teh pojmov veliko manj premišljeno od tistega, kar je imel v mislih knez Miškin," je med drugim o delu zapisala literarna kritičarka Ana Geršak.

V predstavi nastopajo: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Nejc Cijan Garlatti, Janez Škof, Polona Juh, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Silva Čušin, Eva Jesenovec in Matija Rozman. Ustvarjalno ekipo sestavljajo še: scenografa Marko Japelj in Lin Martin Japelj, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš in kostumograf Leo Kulaš, glasbo pa podpisujeta Ivanka Mazurkijević in Damir Martinović Mrle.