S sliko družbenega protislovja, ki se odraža v prirejanju družabnega dogodka v času, ko svet okoli nas razpada, je želel Zupančič, kot je povedal na novinarski konferenci, "podati zgodbo, ki se ukvarja z nasiljem nad drugačnostjo in drugačnim ter s padcem človeške solidarnosti".

Odsev pariških demonstracij
V drami je avtor in režiser prikazal dve ravni - politično in izrazito nepolitično. Radikalno političen je po njegovih besedah okvir, v katerem se zgodba dogaja. Navezuje se na fenomen pariških protestov, ki so izbruhnili v revnih četrtih, v katerih živijo priseljenci, policija pa jih ni preprečila, ampak getoizirala. Absurd je bil v tem, da se je samo nekaj sto metrov stran od krajev, kjer so potekali nemiri, v prestižnih hotelih zbirala "družbena smetana". Zupančič je v predstavo vpletel zanimiv lik nemega Neznanca, ki ga igra gost Vito Weis. Neznanec se prebije čez policijsko zaporo in vstopi na "elitno" zabavo, kjer se znajde med tistim odstotkom ljudi, ki vodijo svet, med ljudmi, ki po Weisovih besedah ne vidijo več posameznika in nimajo občutka za humani stik z Neznancem.

Pojava tega "človeka z ulice" pa je vendarle vzrok, da se v igri razprejo "različne psihološke človeške eksistence". Študij vloge je Weis opisal kot tihi študij, v katerem se je veliko ukvarjal s samim seboj, "z neko bazično človeško podobo in z bazičnih čustvom". Zupančič je dodal, da je pomembno vprašanje predstave prav to, zakaj družbo, v kateri vsi govorijo drug čez drugega, "iritira" molčeč človek.

Preroštvo ali srečno ujetje duha časa?
Dramaturginja predstave Darja Dominkuš je spomnila, da je Zupančič že z dramo Hodnik napovedal poplavo resničnostnih šovov, ki so kmalu po premieri predstave zajeli Slovenijo. Ko je v roke dobila njegov novi tekst, si je mislila, da se ne bo dobro izteklo, če je tudi v tej drami nekaj preroškega. Drama je sicer postavljena v Ljubljano, o čemer priča tudi scena Janje Korun, po besedah Dominkuševe pa bi se lahko dogajala kjer koli. "Ljudje na odru so nam zelo podobni, v njih bi se lahko našli," je dejala in izrazila upanje, da bo predstava v gledalcih zbudila vrsto vprašanj "o nas samih".

Zupančič se nima za preroka, je pa dejal, da se v svojih tekstih ukvarja s sodobnostjo, skuša ujeti duha časa, in če to počneš, včasih po naključju tudi kaj napoveš. Umetniški vodja ljubljanske Drame Eduard Miler si je ob tem "upal napovedati", da se bo Neznanec iz predstave izgubil v množici. Pri tej predstavi pa je po njegovi presoji pomembno predvsem, da nudi razmislek o nepomembnosti posameznika in o tem, v kakšnem svetu danes živimo.

V Dnevniku na TV Slovenija 1 si lahko ogledate prispevek Špele Kožar o Zupančičevi drami Padec Evrope, objavili pa bomo tudi pogovore z režiserjem in igralci.