V igri Parole, parole si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z moškim, Brunom, ki ga po naključnem in nič kaj prijetnem srečanju potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. Ko se nesrečnik – po njeni zaslugi obdolžen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo – večno zasledujoče in ljubezenskih izlivov polne Eve že skorajda otrese, tudi sam spozna, da se je vanjo zaljubil. Toda ker je Eva poročena in ju na poti do popolne sreče loči le še dobrodušni in simpatični Evin mož Mario, se Eva odloči, da ga je treba ubiti. Na oni svet naj bi mu pomagal prav Bruno … Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž
V igri Parole, parole si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z moškim, Brunom, ki ga po naključnem in nič kaj prijetnem srečanju potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. Ko se nesrečnik – po njeni zaslugi obdolžen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo – večno zasledujoče in ljubezenskih izlivov polne Eve že skorajda otrese, tudi sam spozna, da se je vanjo zaljubil. Toda ker je Eva poročena in ju na poti do popolne sreče loči le še dobrodušni in simpatični Evin mož Mario, se Eva odloči, da ga je treba ubiti. Na oni svet naj bi mu pomagal prav Bruno … Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž
Parole
Igralka Lara Jankovič je poudarila, da je bil gib ključen pri oblikovanju njene vloge, sicer pa je kot ljubiteljica kabareta navdušena nad predstavo. Soigralec Jankovičeve Rok Matek je ob tem izpostavil še, da so klasične popevke uspešno pretvorili v gledališke šansone, igralec Igor Štamulak pa je podobno kot Krušič poudaril homogenost in predanost ekipe, ki se je od maja pripravljala na to predstavo. Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž

Poseben izziv za igralce in prevajalce je bila izbira klasičnih italijanskih popevk, ki v prepesnitvi Igorja Sakside postanejo prave pesmi, predstava pa dobi kabaretne vložke. Delo italijanskega komediografa Alda Nicolaia (1920–2004) v izvirniku nosi naslov Ni bila peta, bila je deveta. Številki označujeta Beethovnovi simfoniji, ki naj bi po avtorjevem mnenju ves čas odzvanjali v ozadju, komične zaplete podlagali z resnobnimi toni, hkrati pa napovedovali nenavaden, v bistvu kar pretresljiv konec.

Veliko besed in pesmi
Kot je pred današnjo premierno uprizoritvijo, ki bo ob 20. uri, pojasnil dramaturg Andrej Jaklič, so se odločili, da komedijo italijanskega avtorja Alda Nicoloja z naslovom Ni bila peta, bila je deveta, kjer je rdeča nit Beethovnova glasba, glede na prostor, čas in tematiko besedila odmaknejo od klasičnega repertoarja in poiščejo glasbeno tematiko v zlatem času italijanske popevke. Od tod tudi sprememba oziroma dopolnitev naslova. Ker je tokratna uprizoritev postavljena v zlato dobo italijanske popevke, ker je glavna junakinja ljubezenskega trikotnika ženska, ki ogromno govori, in ker sta njena soigralca prav tako nagnjena k intenzivnemu trošenju besed, potem je jasno, da je Parole, parole, sicer velik hit pevke Mine v zgodnjih sedemdesetih prejšnjega stoletja, več kot primeren naslov.

V zgodbi gre v osnovi za ljubezenski trikotnik. Žena, ki je nezadovoljna s svojim možem, se odloči, da se ga bo "znebila", pri zločinu pa ji pomaga drug moški. Zgodba je torej na videz enostavna, a skriva nepričakovane zaplete in razplete, je komentiral Jaklič. Takšna situacijska komedija po njegovem mnenju "na videz deluje zelo lahkotno, pravzaprav pa govori o nekih malo manj lahkotnih, temnejših stvareh" in razkriva po eni strani željo po obvladovanju in nadzoru, po drugi pa "odpira svet nekega zakona, ki navzven deluje kot idealen, navznoter pa je vse prej kot to".

Menjava hrbtenice izvirniku
Po besedah režiserja Jake Ivanca so se odločili, da izvirnemu tekstu Nicolaia "na nek način zamenjamo hrbtenico", tako da ne gre več samo za komedijo, ampak dobi dodano vrednost kabaretnega žanra, saj igralci na odru pojejo in zaigrajo specifične koreografirane gibe. Prav z dodatkom pesmi dobijo liki človeško noto in toplino, ki je v osnovni zgodbi nimajo, dodaja Jaklič.

Avtor priredb in glasbe Davor Herceg je opozoril na specifičnosti načina harmonizacije pri italijanski popevki, prevajalec pesmi Igor Saksida pa je opisal težave, s katerimi se je srečeval zaradi specifičnih konotacij besedil in drugačne melodičnosti italijanskega in slovenskega jezika. Saksida pri tem ni abstraktno prevajal besedil, ampak je imel, kot je povedal, ves čas v mislih dejstvo, da gre za skladbe, ki jih bodo tudi uprizorili. Koreograf Miha Krušič je pohvalil homogenost igralske ekipe, s katero je pri pripravi predstave sodeloval več mesecev. Ob tem je poudaril, kako težko je združiti klasično igro s petjem in gibanjem. Gledalci bodo sicer po njegovih besedah nad predstavo presenečeni.