Gre za klasični balet na glasbo enega največjih skladateljev 20. stoletja Sergeja Prokofjeva. Za režijo, koreografijo in oblikovanje luči je poskrbel francoski umetnik Jean Christoph Blavier, kostumi pa so delo Chiare Tanesini.

Pepelka v tretje na naših odrih
To je tretja postavitev tega baleta pri nas, druga baletna premiera ljubljanske Opere v tej sezoni pa je delo, v katerem se predstavi in sodeluje celoten baletni ansambel. Blavierovo Pepelko - Pepelka je bila njegova prva profesionalna koreografija - si je bilo mogoče ogledati že leta 1996 na stuttgartskem odru. Njegova koreografija in zamisel Pepelke v plesu združujeta tako sodoben plesni gib kot tudi ples na prstih, v svoji prvi postavitvi pa je navdih iskal v mešanici različnih skladb.

Tokrat se je Blavier odločil za eno partituro, skrajšano na poldrugo uro, pri kateri je sledil Perraultovi zgodbi. Pepelko je želel prikazati kot deklico v obdobju pubertete, ki išče svojo identiteto, zato je zgodba prikazana skozi njene oči; je njena zgodba kot odsev sveta, ki ga vidi, in ne sveta, kakršen je v resnici. Balet je Prokofjev razdelil na petdeset glasbenih točk, ki zajemajo vse pomembne dogodke iz Perraultove pravljice. V njih se lahko izkažeta Pepelka in princ s svojimi solističnimi variacijami ter plesom v dvoje (pas de deux); tu so vile štirih letnih časov, mačeha in njeni zlobni hčerki. V številnih ansambelskih prizorih je veliko priložnosti tudi za baletni zbor.

Scenografija Michaela Zimmermana
Scena ima krožno obliko in sledi zamisli, da bi bila predstava prenosljiva. Scenograf Michael Zimmermann se je želel izogniti realističnemu pristopu in je sceno oblikoval v nekoliko abstraktnem tonu z uporabo asimetrije. S tem je poudaril razliko med obema svetovoma - Pepelkinim in tistim, ki jo obkroža. Scenografijo dopolnjujejo še kostumi, ki po besedah koreografa niso niti romantični niti klasični ali moderni, ampak skušajo z barvitostjo poudarjati osebe in so v kontrastu s sceno, na kateri prevladujejo blede, pastelne barve.

Za glasbo in ples bodo skrbeli
Orkestru SNG-ja Opera in balet je dirigiral Dieter Rossberg iz Nemčije, plesali pa so Ana Klašnja (Pepelka), Regina Križaj Babačič (dobra vila), gost Anton Bogov (princ), Marinka Ribič (mačeha), Rita Pollacchi (Anastazija), Georgeta Radasan (Genovefa), Mihael Žveglič (Majordom), Tjaša Kmetec (vila pomlad), Ksenija Kovač (vila poletje), Olga Andreeva (vila jesen) in Barbara Križaj (vila zima) in drugi.

Jean Christoph Blavier
Koreograf Jean Christophe Blavier, ki tokrat s SNG-jem Opera in balet Ljubljana sodeluje prvič, se je šolal v baletni šoli Opére Marseille, nato še v A. I. D. v Parizu. Leta 1980 se je pridružil stuttgartskemu baletu, kjer je leta 1987 postal solist, leta 1990 pa je pridobil naslov baletnega prvaka. Kot solist je plesal v koreografijah znamenitih koreografov, kot so: John Cranko, Marcia Haydée, Maurice Béjart, Hans von Manen, John Neumeier, Jiri Kilian in George Balanchine. Mednarodni sloves si je pridobil na mednarodno uveljavljenih turnejah s stuttgartskim baletom ter kot gost solist v Ballet du Nord, Béjart Ballet Lausanne, Ballet Santiago de Chile in v Nemški operi v Berlinu.

Vedno priljubljena ...
Ganljiva zgodba o Pepelki, ubogem dekletu, ki očara čednega princa, velja za eno najbolj priljubljenih in tudi prepoznavnih zasnov med pravljicami. Najdemo jo lahko v neštetih različicah - najzgodnejšo pa bi morali iskati na Kitajskem ali v Egiptu. Najbolj znana Pepelka in tudi prva s sodobno veljavo pa je prišla v 17. stoletju izpod peresa francoskega pravljičarja Charlesa Perraulta. Pepelka Prokofjeva je bila na ljubljanskem opernem odru prvič uprizorjena leta 1959 v koreografiji Pie in Pina Mlakarja, nato pa še leta 1980, ko jo je koreografiral madžarski gost Fodor Antal.